Pomurski poslanec Dejan Židan je na ministra za zdravje Tomaža Gantarja naslovil poslansko vprašanje glede poročanja smrtnih primerov zaradi covida-19.
Kot je zapisal Židan v besedilu poslanskega vprašanja, je v javnosti že nekaj časa prisotno vprašanje, zakaj se razlikujejo podatki o številu umrlih za covid-19 med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in dnevnim poročanjem Vlade Republike Slovenije.
Ugotavlja se, da bi naj NIJZ poročal le o primerih s popolnimi podatki in da manjkajo podatki o smrtih starostnikov v domovih za ostarele in da so zato njihove številke pomembno nižje od vladnih.
Glede na to, da naj bi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) uporabljal podatke NIJZ, so ocene o stanju v Sloveniji na mednarodni ravni prikazane zavajajoče in bolje, kot je resnično stanje v naši državi, ugotavlja Židan.
V luči teh ugotovitev je tako na ministra Gantarja naslovil naslednji vprašanji in pobudo:
"Kot najbolj odgovornega za dogajanje v zdravstvenem sistemu v Sloveniji vas gospod minister sprašujem:
1. A se vam zdi sprejemljivo, da v Sloveniji beležimo dve vrsti uradnih podatkov o smrtnih primerih zaradi covid-19 in kaj je dejanski razlog za neujemanje podatkov?
2. Kako se boste izognili očitkom, da Slovenija v ECDC posreduje zavajajoče podatke?
Hkrati vam gospod minister dajem pobudo, da:1. Ob dnevnem poročanju o številu smrtnih primerov zaradi covid-19 za predhodni dan poročate tudi o število vseh smrtnih primerov v predhodnem dnevu."
Tako odgovarjata NIJZ in ekipa Sledilnika
Na to vprašanje je sicer odgovarjala tudi epidemiologinja z NIJZ Nuška Čakš Jager, ki je dejala, da vzrok tiči v administrativnih težavah, saj da naj bi NIJZ podatke s strani zdravstvenih izvajalcev dobival z zamudo. Tudi ekipa najpogosteje uporabljene statistike za koronavirus v Sloveniji, Covid-19 Sledilnika, je v posebnem članku naslovila navedeno problematiko.
Sami uporabljajo podatke iz obeh virov, tako s strani vlade kot s strani NIJZ in kot so tudi sami ugotovili, je odgovor v tem, da prihaja pri neposrednem poročanju NIJZ-ju do zamud, ki se še vedno povečujejo.
"NIJZ dobiva podatke o umrlih s strani zavodov (zdravstvo, DSO). Ti podatki vključujejo za vsakega umrlega tudi spol, starost ter občino bivanja. Toda pri tem poročanju prihaja do velikih zamud. Sklepamo lahko, da do zamude prihaja zaradi neusklajenega poročanja — nekateri zavodi poročajo sproti, drugi pa z zamudo več tednov, ki je lahko tudi mesec in pol," pojasnjujejo na Sledilniku, ki so že v prvem valu opozarjali na to problematiko, saj je takrat trajalo mesec dni, da so na NIJZ prejeli vsa poročila.
Tokrat, ko je število smrti bistveno večje, pa bo tako trajalo še precej dlje, čeprav je NIJZ zavode pozval k ažurnejšemu poročanju.
