Predlog dopolnitve kazenskega zakonika, s katero bi določalo, da kaznivo dejanje umora ne more zastarati, sledi načelu nedotakljivosti človekovega življenja.
Prvi del seje DZ se začenja s prvim branjem predloga dopolnitve kazenskega zakonika, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim vodjo poslanske skupine SDS Jožetom Tankom. Poslanec SDS Vinko Gorenak je v imenu predlagateljev pojasnil, da predlagajo spremembo 95. člena kazenskega zakonika, ki bi določal, da kaznivo dejanje umora ne zastara, primer kaznivega dejanja umora bi tako zastaralo komaj s smrtjo storilca.
S pravosodnega ministrstva opozarjajo, da se kazniva dejanja ugotavljajo po zakonu, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja. Tako predlog spremembe nima podpore s strani Ministrstva za pravosodje oz. vlade, po poročanju STA pa Gorenak poudarja, da sodni svet, ki je običajno zadržan do spreminjanja zakonodaje, tokrat s spremembo soglaša.
S STA še poročajo, da je državna sekretarja na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj potrdila, da vlada predloga ne podpira, ker predlog z vsebinskega vidika oz. z vidika človekovih pravic in ustave, ki opredeljuje nedotakljivost človeškega življenja, sicer zasleduje legitimen cilj, bo pa vlada predlagani predlog preučila in še letos bi naj prišlo do sprememb v kazenskem zakoniku.
Poudariti je potrebno, da se pri kazenskih postopkih upošteva tudi načelo zakonitosti, v skladu s katerim nihče ne sme biti kaznovan za kaznivo dejanje, ki ni bilo določeno kot kaznivo že v času storitve. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki velja v času storitve kaznivega dejanja, razen če je novi zakon storilca milejši. Prav tako ureditev v primeru njene uveljavitve ne bo mogla veljati za umore, ki so bili zgrešeni pred veljavo te novele, v nasprotnem primeru gre za retroaktivno uveljavljanje kazenskega zakonika, ki pa je prepovedano z ustavo.
