Iznajdljivost goljufov ne pozna meja, prav tako ne njihova vztrajnost in hitro prilagajanje različnim okoliščinam, tudi ekonomskim in zdravstvenim krizam.
Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT s programom ozaveščanja Varni na internetu že skoraj deset let opozarjajo na najrazličnejše spletne goljufije. Dober primer so prevare z lažnimi krediti, ki so bile prvič v večjem obsegu v Sloveniji zaznali leta 2012, piše na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
Obljubljali ugodne kredite
Takrat so se številni posamezniki in podjetja, tudi zaradi ekonomske krize, znašli v težkem položaju, ko so iskali različne možnosti posojil in financiranja. Na SI-CERT se je obračalo vedno več posameznikov, ki so vzpostavili stik z goljufi na različnih forumih in spletnih oglasnikih.
Goljufi so obljubljali ugodne kredite, brez zavarovanj, z nizko obrestno mero, kar se je za marsikoga končalo s finančno škodo, ki je še poglobila težek socialni položaj.
Pred leti so goljufi objavljali male oglase na spletnih oglasnikih ali pa ponudbe umeščali kot komentarje na različnih forumih in novičarskih portalih. Pogosto potrošniki takšne ponudbe prejmejo tudi prek elektronske pošte, saj spam zaščita ni popolnoma učinkovita. Ker pa so goljufi povsem v koraku s časom, skušajo o legitimnosti svoje ponudbe prepričati tudi z lažnimi spletnimi stranmi izmišljenih bank in finančnih podjetij. Prav tako postavljajo zavajajoče Facebook strani, kjer zlorabljajo logotipe in vizualno podobo slovenskih finančnih ustanov, še piše na ZPS.
Veliko spletnih strani lažnih bank uporablja enako oblikovno predlogo, goljufi le zamenjajo logotip in kontaktni elektronski naslov. Odkar je mogoče digitalno potrdilo (certifikat) pridobiti tudi brezplačno in na daljavo, goljufi namestijo tudi tega in obiskovalec vidi ključavnico v brskalniku, kar še poveča občutek verodostojnosti, opozarjajo na ZPS.
Spretni pri prepričevanju
Ko je stik prek Facebooka ali obrazca na spletni strani vzpostavljen, goljufi zahtevajo, da posredujete osebne podatke ter podatke o ročnosti in znesku kredita. Pogosto zahtevajo tudi kopijo osebnega dokumenta, ki pa ga lahko zlorabijo pri drugih goljufijah.
Lahko vam ukradejo identiteto, se predstavljajo v vašem imenu, ponujajo kredite, oddajajo stanovanja ipd. Prošnja za kredit bo brez težav odobrena, nato pa sledijo zahteve po plačilu različnih stroškov: za odprtje novega računa, plačilo notarskih storitev, zavarovanja kredita, plačilo davkov ...
Da bi vas prepričali o legitimnosti ponudbe, vam pošljejo tudi fotografijo osebnega dokumenta. Seveda pa tu ne gre za dokument bančnega uradnika, ampak za dokument ene izmed njihovih prejšnjih žrtev. V nekaterih primerih pošljejo tudi uporabniško ime in geslo za prijavo v njihovo »spletno banko«. Tako vas želijo prepričati, da denar že čaka na računu, samo stroške morate poravnati. Seveda ne gre za pravo spletno banko, ampak za prirejeno spletno stran.
Izogibajte se uporabi sistemov za hiter prenos denarja
Plačilo najpogosteje zahtevajo prek plačilnih sistemov Western Union ali MoneyGram. Plačilna sistema sta namenjena hitremu prenosu denarja in ne plačevanju blaga in storitev, saj se sled za denarjem zelo hitro izgubi. Denar, ki ga na ta način nakažete goljufom, je za vedno izgubljen. V nekaterih primerih pa goljufi pošljejo številko bančnega računa za nakazilo stroškov. Tu gre za bančne račune v lasti t. i. denarnih mul, ki jih goljufi novačijo pod pretvezo dela od doma. Naloga denarnih mul je posredništvo, da nakazani denar čim prej posredujejo po drugi poti naprej ter zakrijejo sledi denarnega toka.
Kaj storiti, če ste nasedli lažni ponudbi?
- Če ste žrtev prevare z lažnim kreditom, čim prej obvestite policijo. Na banki se pozanimajte o možnostih preklica nakazila.
- Če ste goljufom poslali skenogram ali fotografijo osebnega dokumenta, prav tako svetujemo prijavo na policiji. Če pride do kraje identitete ali nadaljnjih zlorab, vam bo zapisnik policije prišel prav pri morebitnem dokazovanju svoje nedolžnosti.
- Prekinite vso nadaljnjo komunikacijo z goljufi. Predvsem pa jim v nobenem primeru ne nakazujte (dodatnega) denarja, tudi če vam bodo grozili.
