Podmladek Socialnih demokratov bi uvedel spletno policijo, ki bi se ukvarjala s sovražnim govorom.
Mladi forum Socialnih demokratov je na socialnem omrežju Twitter zapisal:
»Vladi RS bomo predlagali sledeči ukrep: ustanovitev spletne policije, ki bo intenzivno zatirala sovražni govor, ter na podlagi IP naslova uporabnika (tudi anonimneže) primerno kaznovala.«
Njihov tvit je doživel številne odzive, med njimi tudi odziv Žige Turka, nekdanjega ministra, ki danes med drugim sodeluje v skupini strokovnjakov Evropske komisije za spopadanje z lažnimi novicami in spletnimi dezinformacijami. Turk je zapisal, »Glas za @strankaSD je glas za spletno policijo. Beri, za cenzuro in za preganjanje verbalnega delikta iz člena 133 KZ SFRJ.«
Odzval se je tudi podmladek Nsi, ki pravi, da so proti partijski cenzuri in zatiranju svobode govora.
Odziv nekdanjega poslanca Marka Pavlišiča, ni bil nič manj slikovit:
Predlog podmladka pa ni doživel posebne podpore, niti med političnimi privrženci.
Zakaj menimo, da tak predlog ni bil skrbno premišljen?
- Ukrepi nadzorovanja ali regulacije vsebine spleta je značilen za vzhodne države. Spomnimo se nedavnih težav, ki jih ima Telegram v Rusiji, saj oblastem ne želi predati ključev do zasebnih pogovorov. Ali denimo cenzure in nadzora spleta (tudi s »spletno policijo«) v Dubaju, Iranu, Siriji in Savdski Arabiji. Nasprotno pa je v zahodnih državah, ki se redno borijo za svobodo govora na spletu in prosto dostopnost do spletnih vsebin.
- Dostop do spleta ni nujno izsledljiv. Pisci komentarjev si lahko z malo računalniškega znanja zamaskirajo svojo pravo identiteto z uporabo VPN omrežje ali TOR omrežja. V tem primeru regulativa ne deluje.
- Velika večina omrežij in portalov na svetovnem spletu ima pozitivni odnos do anonimnih piscev. Vsebino postavljajo pred identiteto. Med njimi je tako tudi omrežje Twitter na katerem so mladi v Socialnih demokratih podali svoj predlog za uvedbo spletne policije. Mnogo spletnih komentarjev na SD-jev predlog je bilo podanih s strani piscev, ki niso razkrili identitete ali uporabljajo vzdevke.
- Vzdevek in IP naslov sta osebna podatka. V luči GDPR-ja, ki ravno v teh dneh prihaja v veljavo, pa bo odnos do osebnih podatkov, med katerimi je tudi IP, toliko bolj pomemben. Že na primeru škandala Cabridge Analytice in omrežja Facebook smo lahko videli kako pomembno vrednost imajo podatki in zakaj bi utegnili biti zanimivi tudi za politiko.
- Sovražni govor je pravni delikt. Slovenska kazenska zakonodaja že danes prepoveduje sovražni govor, ne glede na način kako je bil posredovan v javnost. A preverjanje uporabnikov vsepovprek ni možno. Evropsko sodišče za človekove pravice je med drugim v nedavni sodbi »Benedik vs. Slovenija« jasno presodilo, da posredovanje identitete anonimnega uporabnika lahko od ponudnikov spletnih storitev zahteva zgolj sodišče s sodnim nalogom. In v tem primeru ne bo tako enostavno. V Delu so pred časom obravnavo sovražnega govora s strani generalnega tožilstva povzeli, da mora biti le-ta storjen na način, da lahko ogrozi ali moti javni red in mir. To zahteva konkretizacijo sovraštva, pri čemer mora biti podana objektivna verjetnost njegove kršitve. Zato ni nujno, da vsaka zaznana oblika sovražnega govora izpolnjuje pogoje za kazenski pregon, še dodajajo v Delu.
Svoboda govora je pomembna
Če bi tak predlog dejansko obveljal, bi to bil korak k nadzoru in regulaciji spleta in odmik od vrednot zahodnega sveta. Vsekakor pa lahko politika naredi več z vzpodbujanjem večjega osveščanja in izobraževanja uporabnikov spleta glede kulture dialoga, delovanja spletnih skupnosti in moči spleta kot orodja za ustvarjanje in delo.
