V Gledališču Park Murska Sobota se je odvila slavnostna seja mestnega sveta ob občinskem prazniku, na kateri so podelili tudi najvišja občinska priznanja.
Prihodnji torek praznujemo praznik Mestne občine Murska Sobota, 16. julij je namreč dan, ko je bilo mesto prvič omenjeno v pisni listini iz leta 1348. Priložnost so danes tradicionalno obeležili s slavnostno sejo v Gledališču Park, ki sta se je udeležila tudi prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in nekdanji župan MOMS Andrej Gerenčer.
Jevšek o ustanovitvi pokrajin in novem kipu v središču mesta
Kot slavnostni govornik je zbrane nagovoril soboški župan Aleksander Jevšek in ocenil, da Murska Sobota vztrajno postaja občina visoke kakovosti življenja.
»V marsikateri stvari se v občinskem svetu ali pa sicer pri upravljanju, vodenju občine, ne strinjamo. Strinjamo pa se o glavni stvari – da delamo tisto, kar je dobro za občanke in občane. In pri tem pogostokrat kot župan ne morem vleči samo pozitivnih ali prijetnih potez, ki so ljudem všeč, ampak je včasih potrebno narediti tudi kaj takega, kar ljudem na prvi pogled ni všeč, je pa dolgoročno dobro za občanke in občane,« je povedal Jevšek.
Ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matično državo je poudaril, da gre za pomemben praznik vseh Slovencev. Zahvalil se je Mestni občini Ljubljana in županu Zoranu Jankoviću, ki v Ljubljani gradi Prekmurski trg, na katerem bo mesto našlo obeležje, posvečeno visokemu jubileju. Obenem je opomnil, da bo tudi v središču Murske Sobote zrasel nov spomenik:
»Veličasten bo in na njega bomo lahko zelo ponosni.«
Poudaril pa je tudi tudi pomen vse intenzivnejše razprave o ustanavljanju pokrajin v Sloveniji za projekte, ki naj bi pospešili razvoj regije.
»Tukaj moramo biti pomurski župani enotni in zahtevati, da Pomurje ima svojo regijo, ker si jo zasluži – in ker ji pripada,« poziva Jevšek.
-
Lokalno | 14 komentarjevTako nastaja Prekmurski trg v Ljubljani, preverite, kako bo videti spomenik
-
Lokalno | 40 komentarjevBo Pomurje postala prva pokrajina v Sloveniji?
-
Kultura | 27 komentarjevV okviru praznovanja stoletnice združitve z matico nov kip v središču mesta
Podelili najvišja priznanja soboške občine
Ob slovesni priložnosti so nato štirim posameznikom in društvu za njihove zasluge, uspehe in dosežke, ki prispevajo k razvoju in ugledu Murske Sobote, podelil najvišja občinska priznanja. V kulturnem programu je medtem nastopil Kvartet pozavnistov Glasbene šole Murska Sobota pod mentorstvom Marka Slaviča.
Za kreativno akademsko okolje
Plaketo Mestne občine Murska Sobota v obliki denarne nagrade v višini 1.500 evrov podeljujejo posameznikom, skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbudo za nadaljnje delo.
Letošnja plaketa je šla v roke Pomurskega akademika Mitja Slavinca, ki je zaslužen, da od leta 2002 deluje Pomurska Akademsko-Znanstvena Unija (PAZU).
»Brez njega si ne morejo predstavljati delovanja in povezovanja pomurskih akademikov, tistih, ki živijo v Pomurju, kot večine, ki delujejo v Sloveniji ali v tujini,« so zapisali v MOMS.
Najpomembnejši dogodek v sklopu dejavnosti združenja je organizacija vsakoletne Znanstvene konference, v sodelovanju s TV IDEA pa pripravlja oddaje z naslovom Po sledeh napredka, kjer so predstavljeni izbrani referati iz konference in služijo promociji znanosti ter predstavitvi članic in članov unije ter njihovih znanstvenih področij.
Predlog za podelitev plakete Mestne občine Murska Sobota je sicer podprlo kar 118 pomurskih akademikov, članov Pomurske Akademsko-Znanstvene Unije, Mitja Slavinec pa celoten znesek denarne nagrade namenja delovanju Pomurske Akademsko-Znanstvene Unije in Pomurske izobraževalne fundacije.
Ob stoletnici združitve z matico dosegla zaščito prekmurščine
Z Zahvalno listino so se v soboškem gledališču poklonili tudi Tadeji Hari, nosilki pobude za vpis prekmurščine v Register nesnovne kulturne dediščine. Ideja o zaščiti prekmurščine se je pravnici porodila že pred leti, ko je UNESCO predstavil podatek, da vsaka dva tedna umre en jezik.
Svojo smelo zamisel je uspela tudi uresničiti in dosegla, da je Slovenski etnografski muzej, kot koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, marca letos obravnaval pobudo za vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine ter zaključil, da pobuda ustreza kriterijem in je kot taka primerna za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine.
Že 25 let skrbijo za kakovost
Zahvalno listino je prejelo še Pomursko društvo za kakovost, ki deluje že 25 let in bo letos organiziralo svojo 25. letno konferenco. Na dosedanjih konferencah se je zvrstilo okrog 150 priznanih strokovnjakov s področja kakovosti in voditeljstva, skupno je sodelovalo okrog 2.000 udeležencev.
Društvo med drugim organizira izobraževanja s področja sistema vodenja kakovosti, člani društva pa opravljajo svetovalno vlogo v pomurskih organizacijah pri zagotavljanju kakovosti in vzpostavljanju različnih sistemov kakovosti.
Povezala oba bregova Mure
Prav tako so z Zahvalno listino nagradili Kolomana Horvata in Antona Škrabana iz Kroga za pobudo tradicionalne prireditve Vlečenje vrvi med Prekmurci in Prleki. Zamisel za družabno-športno prireditev, ki so jo krajani Kroga, ter občanke in občani na obeh bregovih Mure v teh letih vzeli za svojo, se je Horvatu in Škrabanu posvetila pred četrt stoletja.
Dogodek se je hitro prijel, tradicionalna srečanja pa so s svojo simboliko presegla meje športnih dogodkov; iz njih se je razvilo tesno sodelovanje med krajevnima skupnostma Krog in Vučja vas. Že 25. Tradicionalnega srečanja med Prleki in Prekmurci se bo to nedeljo udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
FOTO: Jan Vitez
