Jasmina Opec Vöröš je podpredsednica Slovenske ljudske stranke. Je mestna svetnica v Mestni občini Murska Sobota.
Tudi zato, ker je veliko dela zaradi predčasnih volitev leta 2014 ostalo nedokončanega, se je odločila, da ponovno kandidira na državnozborskih volitvah.
Zakaj ste se odločili, da boste kandidirali za poslanko?
Kot poslanka v prejšnjem mandatu sem se veliko ukvarjala s problematiko Pomurja (delavci migranti, ukinitev poštnih in bančnih poslovalnic, prenos odločanja iz državne ravni na regijsko raven, izboljšanje zdravstvenih storitev v Pomurju...), zaradi česar so me Pomurci tudi izbrali za Pomurko leta 2013. Veliko dela je zaradi predčasnih volitev leta 2014 ostalo nedokončanega. Na prejšnjih parlamentarnih volitvah so mi Goričanci zaupali ponovni mandat v Državnem zboru, vendar ker stranka na nivoju celotne države ni presegla parlamentarnega praga, tudi sama nisem mogla uresničiti zaupane mi naloge. Danes se Prekmurje še vedno sooča s številnimi izzivi, ker pogrešajo glas Prekmurja v Ljubljani, pa so me številni Prekmurci nagovorili, naj kandidiram na letošnjih volitvah v Državni zbor. Po tehtnem premisleku sem to kandidaturo tudi sprejela.
S čim boste poskušali prepričati volivce?
Pri svojem delu sem se vedno trudila biti čim več v stiku z ljudmi, poslušati njihove konkretne vsakodnevne težave in poskušati poiskati rešitve. S tem neposrednim, odkritim pogovorom in delom nameravam tudi nadaljevati.
Smo v času prvomajskih praznikov, kakšno je po vašem mnenju stanje na področju zaposlovanja v Pomurju?
Kljub manjšemu številu brezposelnih, številni izzivi na področju zaposlovanja v Pomurju ostajajo. Največji problem so kvalitetna delovna mesta, saj se zaradi njihovega pomanjkanja, številni mladi po koncu študija ne morejo vrniti v domačo regijo. Na drugi strani imamo veliko delodajalcev, ki ne morejo najti ljudi, ki jih rabijo za svojo dejavnost. Zaradi boljšega plačila pa se številni ljudje še vedno vozijo na delo v sosednjo Avstrijo ali v druge regije. Ni dovolj zgolj to, da se zmanjšuje število brezposelnih, predvsem je pomembno to, da tisti, ki dela, lahko s svojo plačo dostojno živi. Plače v Pomurju so daleč pod slovenskim povprečjem, življenjski stroški pa nič manjši kot na drugih koncih Slovenije. Dokler se plače v Sloveniji ne bodo povišale, do takrat se bomo soočali s težavami na trgu dela.
Pomurska regija se je po podatkih SURS uvrstila na zadnje mesto po povprečni starosti prebivalstva. Kje vi vidite vzrok za to stanje?
Pomanjkanje kvalitetnih delovnih mest povzroča odseljevanje mladih iz regije, zaradi česar se nam v Pomurju povišuje povprečna starost prebivalstva. Posledično zaradi tega slabše živijo vse generacije – mlade, ker morajo proti svoji volji zapustiti domačo regije, sorodnike in prijatelje, ter srednja in starejše generacije, ki nimajo blizu svojih najdražjih, s katerimi bi se družili in drug za drugega skrbeli. V kolikor bo regija gospodarsko močna, v kolikor bo imela kvalitetna delovna mesta, bo tudi odseljevanje manjše, večja pa bo posledično tudi rodnost.
Kako mlade prepričati, da ostanejo v Pomurju? Tudi z novimi delovnimi mesti?
Mladim, ki želijo iti v svet in nabrati izkušnje, moramo to omogočimo. In sočasno poskrbeti, da imajo tisti, ki želijo ostati v domači regiji ali se vanjo vrniti, vse možnosti, da tu tudi ostanejo. Posebej v zadnjih letih je med mladimi opaziti namreč močno željo po tem, da živijo in delajo v Pomurju, ker je kvaliteta življenja tu veliko večja. Kar potrebujemo, so kvalitetna delovna mesta. Te bi lahko pridobili z večjo vlogo regije, prenosom upravnih odločanj iz državne na regijsko raven, z okrepljeno znanstveno-raziskovalno dejavnostjo, z močno gospodarsko, kmetijsko in turistično dejavnostjo, ki bi jo dvignili na višjo raven.
Na vaš predlog se je v MO MS uvedla enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka. Bi bile podobne denarne pomoči in subvencije zadostna vzpodbuda za mlade?
Mene izjemno veseli, da je ta ukrep doživel velik pozitiven sprejem med starši in da marsikateri družini olajša vstop v novo družinsko obdobje. Taki ukrepi so dobra vzpobuda, toda tu se naša naloga ne sme končati. Da bi povečali število otrok v regiji, potrebujemo še druge, trajnostne ukrepe – kvalitetna delovna mesta, dovolj stanovanj, ustrezno varstvo otrok.
Pomurje oziroma Murska Sobota se sooča tudi s stanovanjsko problematiko. Kako pomagati mladim do prvih stanovanj?
Mladi zaradi začasnih in prekarnih oblik dela ter nizkih plač težko pridejo do kredita, s katerimi bi si lahko kupili stanovanje ali zgradili hišo. Neprofitnih stanovanj v Pomurju skoraj ni, zadnje čase pa je opazno, da primanjkuje tudi tržnih. Zgraditi bi morali več (neprofitnih) stanovanj in omogočiti subvencije za gradnjo novih hiš ali obnovo obstoječih, v katerih prebivajo različne generacije. Svojo vlogo pa morajo opraviti tudi banke in ljudem ponuditi kreditne pogoje, ki ustrezajo današnjim oblikam zaposlitve.
Katera so tista področja, ki bi jih Pomurje lahko še bolj izkoristilo?
Pomurje je kot neobrušen diamant. Dokaz so številni ljudje iz drugih koncev Slovenije in tujine, ki se vsak vikend, za praznike in počitnice zgrinjajo v Pomurje. Privablja jih izjemna narava, dobra kulinarika, domača hrana, možnost sprostitve in športnih aktivnosti. Pomurje tako ima velik potencial na področju turizma – športni, wellnes turizem v povezavi z hrano z domačih kmetij. Številni potenciali obstajajo na področju kmetijstva (npr. sadjarstvo na Goričkem), razvoju energetike (vetrna, sončna energija,..) obrti in podjetništva, še posebej zaradi izjemne lege naše pokrajine, znanja tujih jezikov in delovne vneme.
Kaj bi kot poslanka naredili za Pomurje?
Še vedno bi bili v prvi vrsti mojega dela zagovarjanje skupnih projektov in interesov regije ter boj za kakovostno in dostojno življenje slehernega Pomurca.
Na začetku letošnjega leta ste nekaj tednov preživeli v Združenih državah Amerike. Kako vidite Pomurje v širšem mednarodnem prostoru?
Na povabilo ameriške vlade sem preživela tri tedne v ZDA, kjer smo skozi potovanje po ZDA z ameriškimi politiki, gospodarstveniki, znanstveniki, nevladniki razpravljali o trenutno najbolj perečih problemih v svetu (Sirija, Bližnji vzhod, kibernetska varnost, varstvo okolja,..). In kaj kmalu ugotoviš, kako majhen je naš svet, kako močno smo povezani med seboj ter kako pomembni so dobri mednarodni odnosi. Še posebej za območja, kot je naša regija, ki meji na tri države, s katerimi je močno povezana tudi gospodarsko.
Kaj počnete v prostem času?
Ker je moje delo razpeto med različnimi obveznostmi, kraji in državami, poskušam v prostem času čim več časa preživeti s svojo družino, sorodniki in prijatelji. Obožujem tek, s katerim si zbistrim glavo in misli. Kadar pa se le da, obiščem kakšno športno prireditev, še posebej so moja velika strast nogometne tekme.
Na kaj ste najbolj ponosni?
Zagotovo na svojo družino, ki je temelj vsega, kar počnem.
Kaj bi počeli v življenju, če se ne bi ukvarjali s politiko?
Skozi svoje dosedanje izkušnje sem spoznala, da nas življenje vedno vodi po nekih poteh, ki so nam zapisana že ob rojstvu. Sama se že od otroških let ukvarjam s problemi in izzivi, s katerimi se soočamo kot družba. Prepričana sem, da tudi če se ne bi ukvarjala s politiko, bi intenzivno delala na področjih, ki so povezana s pomočjo drugim in iskanjem rešitev za najbolj pereče družbene probleme.
Kje se vidite čez deset let?
V življenju počnem toliko različnih stvari praktično na vseh področjih (od gospodarstva, politike, nevladnega sektorja do mednarodnega področja), da težko podam konkretni odgovor, kaj točno bom počela čez deset let – morda bom delala v gospodarstvu, v nevladnem sektorju, v mednarodni organizaciji, v odvetništvu ali pa bom morda predsednica države. Bomo videli.
