Slovenija danes praznuje dan upora proti okupatorju. Z njim se spominja ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), ki je bila osrednja odporniška organizacija Slovencev v drugi svetovni vojni.
Osrednja državna proslava ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju je bila v petek zvečer v kranjski dvorani Zlato polje. Predsednik državnega zbora Dejan Židan je v slavnostnem govoru poudaril, da moramo tudi v zdajšnjem času dojemati upor kot sposobnost preživetja, kot samozavest in kot odgovornost. Pozval je, naj nas zato ne razdvaja preteklost, ampak nas naj združuje prihodnost.
OF so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik - do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.
V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti. Odločilno vlogo v OF so ves čas imeli komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1000, so pa bili zaradi dveh desetletij v ilegali najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.
Slovenski komunisti so nalogo organiziranja oboroženega odpora proti okupatorjem dobili od politbiroja Komunistične partije Jugoslavije. Oborožen odpor so začeli pripravljati mimo OF.
