Vlada bo danes predvidoma obravnavala predlog novega interventnega zakona, ki naj bi omilil posledice epidemije covida-19 na gospodarstvo. Največja pozornost bo tokrat posvečena gostinstvu in turizmu, predvideni so tudi novi boni za vse prebivalce.
Poleg turističnih bonov, ki so jih lani prejeli vsi prebivalci Slovenije in jih je mogoče unovčiti še do konca tega leta, bo zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 prinesel nove bone, namenjene izboljšanju gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi.
Po predlogu jih bodo prejele osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 30. junija 2021, in sicer polnoletni v vrednosti 120 evrov, mlajši pa v vrednosti 60 evrov.
Unovčiti jih bo mogoče za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, veljavni pa bodo do konca tega leta.
Novih bonov za okrog 230 milijonov evrov
Skupna vrednost novih bonov je ocenjena na 230,6 milijona evrov, novi interventni zakon pa bo prinesel še za dodatnih blizu 57 milijonov evrov ukrepov.
Med njimi so financiranje regresa za letni dopust prizadetim podjetjem v izbranih panogah, delno povračilo stroškov organizacije srečanj in dogodkov, denarno povračilo stroškov produkcije filmov oziroma avdiovizualnih del, delno povračilo izpada prihodkov upravljavcem žičniških naprav ter oprostitev plačila povračila za vodo.
PREBERITE ŠE:
Podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa
Še najmanj za tri mesece, do konca septembra, naj bi se podaljšalo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ni pa več predvideno podaljšanje pomoči samozaposlenim v obliki mesečnega temeljnega dohodka, kot so še spomladi napovedovali na gospodarskem ministrstvu.
Z junijem se izteče tudi subvencioniranje čakanja na delo doma.
Večjih sprememb na meji ni pričakovati
Na področju veljavnih epidemioloških ukrepov, med drugim povezanih z zbiranjem in omejitvami na meji, večjih sprememb po napovedih ni pričakovati.
Vlada naj bi po napovedih obravnavala med drugim tudi predloga novega gradbenega zakona in novega zakona o urejanju prostora. Zakona prenavljajo, ker so sedanji postopki preobsežni in časovno zamudni, zaradi česar prihaja tudi do odstopov od projektov, pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu.
