Vsi smo že slišali opozorila, da otroci preživijo preveč časa pred zasloni. Kaj pa odrasli?
Številni poklici zahtevajo več ur preživetih pred računalnikom, kasneje pa še večino svojega prostega časa porabimo za gledanje oddaj, filmov in serij ter brskanje po družbenih medijih …
Ali nas mora skrbeti tudi za negativne učinke časa, preživetega pred zaslonom?
Koliko časa preživijo pred ekrani odrasli?
Pred nekaj leti je povprečni čas pred zaslonom za odrasle znašal povprečno sedem ur na dan. Od karantene dalje je ta številka narasla na osupljivih 13 ur na dan.
Kako preverite koliko časa preživite pred ekranom vi? Nastavite si telefon, računalnik ali tablični računalniki tako, da vam pošiljajo tedenska poročila o času uporabe, tako boste vedeli, koliko ur preživite usmerjeni z očmi v napravo.
Koliko časa preživijo pred ekrani otroci?
Preveč! Mnogi starši se tolažijo, češ da moj otrok še ni tako daleč, da bi bil zasvojen. A pozor, meja je lahko zelo tanka. Znaki zasvojenosti se kažejo z opuščanjem spanja, prehranjevanja, druženja, gibanja in drugih pomembnih aktivnosti, upad šolskega uspeha ter splošne delovne produktivnosti.
Kakšna je zdrava količina časa za gledanje v ekran pri odraslih?
Čarobnega števila ur za priporočeni čas pred zaslonom za odrasle ni, vendar pa obstajajo jasni dokazi, da lahko preveč časa pred zaslonom škoduje vašemu zdravju. Študije so pokazale, da imajo tisti, ki preživijo šest ur ali več na dan pred zasloni, večje tveganje za depresijo.
Pokazale so tudi, da omejitev uporabe družbenih medijev na 30 minut na dan vodi do bistvenega izboljšanja dobrega počutja.
Pomembna je predvsem tudi vrsta in kakovost časa, preživetega pred zaslonom.
Strokovnjaki pravijo, da bi morali odrasli omejiti čas pred zaslonom zunaj službe na manj kot dve uri na dan. Ves čas, ki presega čas, ki bi ga običajno preživeli pred zasloni, raje namenite telesni dejavnosti. To morda ne bo izvedljivo takoj, vendar z dobro voljo za boljše zdravje je mogoče vse.
Kakšna je zdrava količina časa za gledanje v ekran pri otrocih?
Gledanje v ekrane močno vpliva na otroške oči, še posebej v zgodnjih letih. Od starosti otroka je tudi odvisen priporočen čas, namenjen gledanju v zaslone:
- 0-2 leti: do dopolnjenega drugega leta starosti naj otrok ne bo izpostavljen zaslonom.
- 2-5 let: v starosti od 2 do 5 let naj se uporaba zaslonov časovno omeji na manj kot eno uro na dan v navzočnosti staršev, pri čemer naj bo čas uporabe sorazmeren starosti.
- 6-9 let: v starosti od 6 do 9 let naj bo čas uporabe zaslonov v prostem času omejen na povprečno največ eno uro na dan.
- 10-12 let: pri otrocih starih od 10 do 12 let naj bo čas uporabe zaslonov v prostem času omejen na povprečno največ eno uro in pol na dan.
- 13-18 let: v starosti od 13 do 18 let naj starši čas uporabe zaslonov v prostem času omejijo na največ dve uri na dan.
Kakšni so negativni učinki prevelike uporabe ekranov?
Nespečnost in slab spanec – svetloba z zaslonov signalizira vašim možganom, naj ostanejo budni in to nenehno vnašanje čez dan lahko oteži počitek ponoči. Zato je priporočljivo telefon pustiti zunaj spalnice, kjer vas bo varno počakal v svojem ovitku.
Naprezanje oči in glavoboli – preveč časa preživetega z gledanjem v zaslone lahko povzroči utrujenost ali nelagodje v očeh ter zamegljen vid. Bleščanje in svetlost zaslona lahko dodatno obremenita vaše oči. Sčasoma lahko ta obremenitev povzroči glavobole.
Vedenja, ki povzročajo odvisnost – družbeni mediji in pametni telefoni obstajajo manj kot 20 let in njihov vpliv na ljudi še vedno odkrivajo. Nedavne študije so odkrile, da lahko ljudje razvijejo zasvojenost s pametnimi telefoni in družbenimi mediji, vključno z nenehnim razmišljanjem o napravi ali platformi in željo po njeni uporabi, uporabo pametnega telefona ali aplikacij družbenih medijev za obvladovanje ali spreminjanje svojega razpoloženja in doživljanje simptomov odtegnitve, ko ne morejo dostopati do svojega telefona ali aplikacij. Če to vedenje napreduje in ovira vsakdanje življenje, je to razlog za skrb.
Bolečine v vratu, ramenih in hrbtu – drža pri sedenju za mizo in tipkanju ali gledanju navzdol v telefon obremenjuje vrat, ramena in hrbet. Če te položaje zadržimo dlje časa, lahko to povzroči bolečino in včasih resnejše težave z mišično-skeletnim sistemom.
Spremembe v spoznavanju – vemo, da preveč časa pred zaslonom ni dobro za otroške možgane v razvoju, toda kakšen vpliv ima preveč časa pred zaslonom na možgane odraslih? Študija iz leta 2020 je pokazala, da so imeli ljudje, pri katerih je bila diagnosticirana odvisnost od pametnega telefona, težave z delom možganov, ki je odgovoren za prenos sporočil in slabše kognitivne sposobnosti.
Zmanjšana telesna aktivnost – čas, porabljen za zaslone, je čas, ki bi ga ljudje v preteklih generacijah porabili za fizično aktivnost – sprehodi, delo na vrtu, ukvarjanje s športom, delo na projektih itd. Sedeči življenjski slog je neposredno povezan s povečanim tveganjem za debelost in druge zdravstvene težave.
Tudi otroci imajo težave, naj jih samo naštejemo:
- težave s spanjem,
- slabo samopodobo in dojemanje lastnega videza,
- slabšo koncentracijo,
- nezanimanje za knjige in športne dejavnosti na prostem,
- slabše ocene v šoli,
- spremembe prehranjevalnih navad in povečano telesno težo,
- slabo fizično kondicijo in kognitivne sposobnosti,
- spremembo higienskih navad in manjšo skrb zase,
- motnje pozornosti in razpoloženja,
- izgubo občutka za čas,
- laganje o času, preživetem pred zasloni in uporaba naprav na skrivaj,
- stalno razmišljanje o aktivnostih na internetu,
- zapiranje vase, vse manj stika iz oči v oči,
- težave v medosebnih odnosih.
Nasveti za skrajšanje časa uporabe zaslona
Izklopite obvestila - obvestila so sporočila aplikacij, ki se prikažejo na zaslonu in vas opozorijo na novo dejavnost. To vas spodbudi, da pogledate svoj telefon in bolj verjetno kot ne preživite dodaten čas na telefonu poleg preverjanja obvestila.
Nastavite časovnik - uporabite časovnik na telefonu, mikrovalovni pečici ali staromodni časovnik za jajca, ko gledate televizijo ali uporabljate tablico. Ko se časovnik izklopi, izklopite napravo in se potrudite razgibati svoje telo – pojdite na sprehod, pospravite sobo ali poskusite z vadbo doma.
Telefon pustite zunaj spalnice - mnogi ljudje zvečer v postelji ali ko se prvič zbudijo postanejo žrtev brskanja po telefonu. To moti vaš spanec in lahko znatno podaljša vaš dnevni čas pred zaslonom. Vsako jutro uporabite budilko, da se zbudite, telefon pa vsak večer pustite na mizici pred vrati spalnice - nič drugače ne bo, ali se bo polnil v spalnici ali zunaj nje.
Uporabljajte ga pri športu - gledanje v ekran nadomestite s telesno dejavnostjo, telefon pa uporabite kot asistenta pri aktivnostih. Večina pametnih telefonov ima že v osnovi nameščeno aplikacijo za štetje korakov in beleženje prehojene oz. pretečene razdalje. Obstaja pa še cel kup aplikacij, ki prikažejo tudi druge parametre in nam celo svetujejo pri izbiri primerne telesne aktivnosti ter prehrane. Preden vzamete telefon s seboj v hribe ali pa na vsakodnevni tek, ga ne pozabite primerno zaščititi z ovitkom in zaščitnim steklom.
S tem, ko se vse več delovnih mest digitalizira in smo zaposleni nenehno vpeti v sobivanje s tehnologijo na delovnem mestu, lahko rečemo, da večino časa, ki ga štejemo pod stik s tehnologijo, opravimo ravno v službi. Zanimivo je predvsem to, da je včasih bilo zares malo služb, kjer so zaposleni imeli stik s tehnologijo, danes pa praktično ni poklica, kjer ne bi bili vključeni telefoni, računalniki, stroji, ekrani, tablice itd.
Kaj to pomeni za družbo težko ocenimo, je pa dejstvo, da se čas, ki ga preživimo v stiku s tehnologijo povečuje. Morda sami niti več ne opazimo, vendar skorajda ne mine sekunda, ko ne bi v naši bližini nekdo telefoniral, pisal SMS, mail, ali kakorkoli drugače imel stik s tehnologijo.
Na telefonih torej vsakodnevno v povprečju preživimo kar lep del dneva, okoli ene šestine dneva, če smo natančni, a to še ne pomeni da smo nedružabni, asocialni. Pametni telefon je postal vsakodnevna rutina, kjer vsakdo najde svoj kotiček za zanimivosti, informiranje in sprostitev.
Pomembno je le, da se tega zavedamo in da v svoj vsakdan dodamo več telesnih aktivnosti.
