V večini srednješolskih programov pomurskih šol je opaziti zmanjšanje vpisa. Na murskosoboški gimnaziji razpisanih manj mest, medtem se je število vpisanih slovenskih otrok v gimnazijo v avstrijski Radgoni podvojilo.
Bliža se prvi september, dan, ko bodo mnogi najstniki prvič prestopili prag šole, ki jo bodo obiskovali v naslednjih letih. A ta prag bo letos prestopilo manj dijakov, kot minula leta. Število vpisanih v srednješolske programe se je napram lani zmanjšalo. Na murskosoboški gimnaziji je bilo razpisanih za en oddelek manj vpisnih mest, kot lani, a kljub temu omejitve vpisa ni bilo. Število slovenskih dijakov, ki se vpisujejo v srednje šole v Avstriji, se medtem viša.
Največji osip na gimnazijskih programih
Gimnazijski programi so še pred dobrimi desetimi leti bili daleč najbolj oblegani, mnogim strokovnik srednješolskim programom pa je grozil propad. Danes je slika drugačna. Na Dvojezični srednji šoli v Lendavi se je v gimnazijski program lani vpisalo 28 dijakov, letos vsega 16. Ravno tako 16 prijav ima ekonomska gimnazija na Ekonomski šoli Murska Sobota, kjer so še lani v prvi letnik vpisali 39 dijakov. Na Gimnaziji Murska Sobota, kjer je ministrstvo število razpisanih mest z lanskih 112 znižalo na 84, se je letos vpisalo 74 učencev, kar je 13 manj kot lani. Dodatnih 18 mest je bilo razpisanih še za športni oddelek, za katerega so prejeli 20 prijav. Prirast je opaziti le na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, kjer je razpisanih 112 prostih mest, za katera so prejeli 120 prijav. Lani so jih prejeli 117.
Porast vpisa slovenskih otrok opažajo v Avstriji
Obraten pojav opažajo v gimnaziji BORG v avstrijski Radgoni, kamor se je letos pisalo enkrat več dijakov, kot lani. Lansko leto se je tja vpisalo osem učencev iz Slovenije, letos kar 16. Ravnatelj Borga, Eduard Fasching, je dejal, da velik poudarek dajejo naravoslovni usmeritvi, predvsem zdravstvena smer in tehnika, ter jezikoslovju. Poleg tega dijakom nudijo tudi pouk ter opravljanje mature iz znanja slovenskega jezika. Uspeh slovenskih učencev je ponavadi enak domačim, saj so pri šolanju zelo motivirani. Učenci po opravljenem štiriletnem šolanju odlično govorijo nemško, brez lokalnega narečja. Kot je dejal, je šolanje brezplačno tudi za slovenske učence. Poleg brezplačnega šolanja, pa so brezplačne tudi šolske knjige.
Pomurje po vpisu na gimnazije močno pod slovenskim povprečjem
O vpisu v srednje šole smo se pogovarjali tudi z ravnateljem murskosoboške gimnazije, Romanom Činčem, ki je izpostavil predvsem dejstvo, da je odstotek otrok, ki se vpiše v gimnazije v našem okolju premajhen. Slovensko povprečje znaša 35 %, medtem ko je v Pomurju zgolj 25 %. Sam razloge za to vidi predvsem v tveganju glede zaposljivosti po končanem šolanju. Zaradi negotove situacije se v zadnjih letih učenci raje odločajo za poklicne šole, saj na ta način takoj dobijo izobrazbo, s katero so lažje zaposljivi tako doma, kot v Avstriji.
