V Puconcih o protestu leta 1993 in aktualnih težavah kmetov: Se lahko ponovi dogodek izpred 30 let?

Ob 30. obletnici protestne zapore cestnih mejnih prehodov je bila danes v Občini Puconci organizirana tiskovna konferenca Sindikata kmetov Slovenije, Združene zveze Slovenije, Slovenske kmečke zveze pri SLS, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze podeželske mladine Slovenije, Zveze kmetic Slovenije in Društva SKZ - Slovenske kmečke zveze.

Govorili so o omenjenem protestu in pogajanjih leta 1993, ob tem so ponovno opozorili na aktualne težave. 

Pred stavbo v mestni občini Puconci, so ob tem jubileju postavili tudi spominsko obeležje. 

Z zaporo mejnih prehodov so tedanjo vlado prisilili pogajanja

14. junija 1993 je prvih 100 traktorjev zaprlo mejni prehod Dolga vas, sledili so jim na mejnih prehodih z Avstrijo, Hrvaško in Italijo. Zapore so trajale od enega do štiri dni, vstop v Slovenijo je bil onemogočen. 

Trideset let pozneje kmetje še vedno niso zadovoljni s svojim statusom, zato so spomladi že s traktorji zapeljali pred državni zbor. Pa bi si upali zapreti tudi mejne prehode, kot v začetku 90. let prejšnjega stoletja?

»Dovolj nam je«, so rekli kmetje točno trideset let nazaj, ko so s traktorji pričeli z zapiranjem mejnih prehodov. Ker jim do takrat pogajanja o odkupnih cenah mleka, mesa in žita niso prinesla rezultatov, so se začele priprave na velik protest. 

Državni svetnik Branko Tomažič je povedal: »Jaz sem hodil peš, spredaj pred traktorji. Že po kakšnih 200 metrih me je ustavila policija in popisala. Čeprav smo imeli zjutraj bolj malo traktorjev, smo mejo vseeno zaprli.«

Dogovor je bil podpisan 17. junija pozno zvečer. Tako so kmetje v petek zjutraj že umaknili svoje traktorje z mejnih prehodov. 

»Z vztrajnostjo in kmečko trmo smo že po nekaj dnevih pogajanj dosegli, da nas je sprejel takratni predsednik republike Janez Drnovšek in nam omogočil neke pavšalne cene, ki so bile za nas sprejemljive,« je povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Po tridesetih letih kmetje ponovno opozarjajo na nevzdržne razmere

Po tridesetih letih kmetje ponovno opozarjajo na nevzdržne razmere. Tudi mladi kmetje, ki pred tremi desetletji še sploh niso bili rojeni ali pa so bili še otroci.

Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, opozarja, da si mladi ne želijo neke nove reforme ali reorganizacije. Ampak strmijo k povezovanju, ki je bilo na tiskovni konferenci toliko krat izpostavljeno.

Skrbi jih, kako bodo kmetovali njihovi otroci, če sprememb ne bodo zahtevali zdaj. 

Zaskrbljeni so glede prenosa kmetij na mlajše generacije, ob tem pa si iskreno želijo, da kmetije ostanejo aktivne. Ampak če bo šlo tako naprej, se po mnenju nekaterih, lahko ponovi tudi dogodek izpred tridesetih let.

»Zagotovo se bo, zdaj smo kmetje še bolj enotni, še bolj vidimo, da če se ne bomo postavili za svoje pravice, nas več ne bo,« pravi Tomažič: »Evropska in tudi slovenska agenda je po novem, kako kmetom dobesedno onemogočiti kmetovanje.« Prav tako ga skrbi, da bodo kmetje pričeli kmetovanje opuščati.

S tem, da je mladih kmetov vedno manj, se strinja tudi predsednica zveze podeželske mladine Anja Mager.

»Namesto da bi se ukvarjali z razvojem, s pridobivanjem znanja in kako vse to krepiti, se ukvarjamo z osnovo, kako sploh ostati na kmetijah, kako dobiti neke dostojne pogoje, da lahko sploh kmetujemo,« je povedala. 

Kmečke organizacije so prepričane, da bodo s skupnimi močmi in z vztrajnostjo kmetom zagotovile boljši jutri. Ob tem Medved poudarja, da če po naslednjih krogih pogajanj ne bo sprememb bodo prisiljeni iti zopet na ulico. In dodaja, da je za letošnje leto, proti koncu septembra, v začetku oktobra planiran vse evropski protest kmetov.

Takrat sicer v središču Ljubljane, zaradi prepovedi občine, ne bo traktorjev, ampak kmetov in kmetic to zagotovo ne bo ustavilo.