Postavljanje in krašenje majoša je v Gančanih naloga generacije, ki v tistem letu postane polnoletna, pravijo jim lejtniki in lejtnice pa tudi rekruti. Postavljanje majoša nikakor ni enostavno delo. Priprave na pomembni dogodek se začnejo že pozimi. Lejtniki, ki so tisto leto odgovorni za pripravo majoša, se začnejo dobivati že veliko prej. Ob večerih izdelujejo okraske iz krep papirja, s katerimi so okrasili vrh drevesa.
Z majošem skozi vas, ustavljajo pa se le pri domačijah lejtnikov
Danes, na dan postavljanja so na vrh pritrdili slovensko zastavo, na konico droga zastave pa velik triplastni cvet iz krep papirja v barvah naše zastave. Konice smrekovih vej zo bogato okrasili z že pripravljenimi papirnatimi trakovi in cvetjem, veje pa so prepletli s papirnatimi verigami.
Navada je, da majoš krasijo na dvorišču pri dekletu lejtnici. S tako okrašenim vrhom se nato lejtniki podajo na pot po vasi. Veselo, z glasbo in petjem, ga nesejo skozi vas, ustavljajo pa se le pri domačijah lejtnikov.
Običaj postavljanja majoša, ki je ime dobil po mesecu maju, sega v leto 1919, ko so štirje mladi fantje, ki so se srečno vrnili iz prve svetovne vojne, na predvečer prvega maja istega leta v Gančanih na skrivaj postavili drog z okrašeno brezovo krošnjo. Postavili so ga v čast devici Mariji, v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske. To je bilo prvo praznovanje 1. maja v tedanji novi državi, Kraljevini SHS.
