V enem dnevu s kolesom od Lendave do Nove Gorice in nazaj

Kje se da dobiti/kupiti ta dres?

Čestitke fantom.

Tudik san kolesarim san prekolesaro Vršič Mangart,grosglockner, celo Slovenijo celo
Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko ali edno pa itak ne razmim.Kolesarstvo je šport je spoznavanje narave je užitek itd.Zdaj pa pitanje ka mata oziroma ta mela vuva od toga.Mogoče keden dni bolniškoga bolečine v križi na konci probleme.Pa ne gučita ka jih nede ka sen dal že marsikaj skoz pa znan ka je tou ka delata totalno brez veze.
Poslušajta moj nasvet pelajta se 2 dni dol pa dva dni nazaj po drugi trasi stavta se
na pivi poglenta malo okli sebe pa ta bole znala ceniti našo lepo državo

@Ajta

Ne vem, čemu se razburjaš, čeprav imaš s svojega stališča tudi prav. Vsak ima svoj način gledanja na kolesarstvo, svoj način vožnje. Mene npr. bolj privlači to, kar sta storila omenjena, kakor da bi se npr. dva dni vozil na morje. Po duši sem pač ultramaratonec, z neprekinjeno vožnjo, tudi ponoči in posledično pač v vseh vremenskih razmerah.

Glede njune vožnje verjetno tudi ne drži podatek, da sta počivala samo pol ure. V dvajset in nekaj urah, koliko sta morala kolesariti sta vsaj nekajkrat jedla topli obrok in to sigurno ne na kolesu, torej nekje sede in tudi to je počivanje. Potem so tu še potrebe in kaj.. Ker sta imela spremljevalno ekipo se te zadeve pač opravijo hitreje in lažje, pa vseeno.

Tako kolesarsko preizkušnjo ni ravno lahko zvoziti, ni pa to nekaj, zaradi česa bi "otla padali", vsekakor pa je solidni dosežek. Glavni point je po mojem samo v tem, si dovolj pripravljen, ali pa greš na tako pot kot blefer? V prvem primeru se navadno izzide, v drugem nikoli. V ultramaratonskih krogih je taka izjava kar utečena: 400 km zvozi praktično vsak, z daljšimi počitki ali brez, do 600 z muko in še čim še nekako gre, več pa brez treninga, pripravljenosti, dobre organiziranosti nikakor.

@Ajta------------hvala Bogu, da še nekdo razmišlja enako kot jaz. Tudi meni se to zdi skrajnje ... Čemu, zakaj je to dobro - kajti pametno po moje sigurno ni. Je pa res, da to številni počnejo...

Če ne bi imeli dodatnega zdravstvenega zavarovanja, če bi morali sami plačati morebitne poškodbe, bolniško je vprašanje, če bi se spuščali v take "podvige".

Gasilci počnejo v svojem -prostem- času marsikaj tveganega, zahtevnega, težkega, ko je sila, ko gori, ko rešujejo življenja in premoženje.......ampak da divje biciklaš samo zato da se pred drugimi frajer delaš - in obenem še tvegaš poškodbe in bolniško.........

@Gost:

Razmišljaš popolnoma narobe. Dobro pripravljen ultramaratonec lažje prevozi to razdaljo, kakor neki nedeljski kolesar/ka razdaljno npr. 30, 50 km in ima potem vneto zadnjico, vse mišice, boli ga križ. Ne vem, kako se je tale vožnja dveh kolesarjev glede kakšnih tegob končala, bi pa skoraj zagotovo lahko iz izkušenj zatrdil, da nista imela večjih težav pri TAKOJŠNJI prilagoditvi v normalni delovni proces in še kaj? Na tako pot sigurno nista šla kot slabo pripravljeni nedeljski kolesarji/ke, katerim je 30 km prevoziti že velikokrat mission imposible.

Na svetu oz. v našem življenju je veliko bolj nenavadnih, nevarnih reči, za katere bi se lahko spraševali, ali se naj plača zavarovanje bolniško, kakor npr.: nepravilna in preobilna prehrana, preveliko konzumiranje alkohola, premalo gibanja in s tem posledično "izbruh" številnih bolezni, tudi kako pretirano vegetarijanstvo in veganstvo je lahko v tem primeru vprašljivo?

Tako da potegniti neko strogo ločnico o tem, kaj je še zdravo, kaj bomo plačali pri zavarovanju in kaj ne... ni ravno lahka zadeva. Kaj porečeš?

@Truplo------ saj veš, življenje je mogoče jemati plitvo ali pa globoko - tako da iščeš globlji razlog-smisel tega kar počneš v življenju. Me načeloma nič ne moti, če se ljudje po trepalnicah mečejo, dokler to delajo privat in s svojim početjem ne skušajo pri ljudeh vzbujati pozornosti. Predvsem pri mladih ljudeh, ki imajo starejše-stare za vzor in "smerokaz" kako naj se živi...

Stari so izgubili kompas do smisla (če so ga sploh kdaj imeli).
Ampak, ravnovesje se itak prej ali slej začne vzpostavljati samo, če ga človek predolgo ignorira...

Meni se pa zdi fajn, da sta to izvedla. Sta si pač postavila nek cilj in ga izpolnila. Kak naključni gost, ki bi samo komentarje prebral, bi pomislil, da sta ne vem kaj ekstremnega delala, kakšne pišete, ne pa kolesarila do Nove Gorice in nazaj. Mogoče pa zaradi tega podviga še kdo dobi voljo, da se usede na kolo in malo razmiga svoje telo, le kaj slabega je lahko v tem?

No pa napravimo izračun .Če voziš z povprečno hitrostjo 28km(h prevoziš v 23 urah in
20 minutak točno 653,33 km se pravi ka van n9kaj ne štimle.oziroma van odita skoraj 2 vori navzkriž.

Če sta podatka o razdalji in povprečni točni... sta porabila efektivno točno 21 ur in 56 minut. Ostale je... kakor sem predvidel postanki. Počivanje, hrana, mogoče masaža... Nič hudega, tudi mi ostali vozimo na enak način in koristimo te zadeve.

Ker sta po zapisu potrošila 23 ur in 50 minut vse skupaj pomeni, da sta se ustavila približno za 1 uro in 55 minut. Vsekakor zelo, zelo mali čas za postanek na taki razdalji.

Čestitke obema, zadani cilj, ki sta si ga zadala sta odpeljala, vsem ostalim pa vsak kolesari kakor hoče, njidva sigurno tudi drugače veliko kolesarita drugače jima nebi uspelo. Včasih pa si kdo vzame kakšen iziv in cilj ter ga hoče uresničiti in kakor vidimo sta uspela, bravo fanta.

No koncno nesce ka se tude izpostave, ka nemo vedno samo te beltinske gledali kak se afnajo... mislen ka je se dosta taksnih ka si zadajo bole extremne cilje pa se ne izpostavlajo tak... cestitke celoj ekipi samo tak dale....