Ste anksiozni? Psihoterapevtka razkriva, kakšno je naše duševno stanje v času epidemije

S specializantko psihoanalitične psihoterapije Tino Kralj smo se pogovarjali o tem, s kakšnimi težavami in stiskami se med koronakrizo soočamo Slovenci.

»Življenje navzven se je umirilo. Moji someščani so zelo vestni pri upoštevanju navodil, nosijo maske, upoštevajo razdalje, pogovarjajo se na daljavo, ostajamo strpni drug z drugim, ceste in ulice mesta so dokaj prazne. Kolikor opazujem so naše, predhodno bolj osamljene, gozdne poti in vrhovi, postali bolje obiskani. Veliko ljudi se ukvarja s športom in je v naravi. Sprehajajo se, izpostavljajo soncu, kolesarijo, tečejo,« opaža Kraljeva.

Dodaja, da »na drugi strani poslušam iz sosednjih hiš in blokov, da je veliko premetavanja posode, škripanja s pohištvom, vpitja in preklinjanja. Tudi na cestah opazujem nestrpno vožnjo posameznikov, opazim pa tudi, da so nekateri postali v zadnjih dneh že zelo razdražljivi. Navzven se je morda stanje umirilo, vsekakor pa naš notranji svet deluje naprej, sedaj še bolj živo in pisano kot morda prej, ko je bilo več distrakcij – zunanje stvari so jemale pozornost nase, vstran od naših notranjih vsebin.«

V času karantene so svoje ordinacije fizično zaprli tudi psihoterapevti

Psihoterapevtka je razkrila, da je »svojim stalnim strankam ponudila možnost dela na daljavo, preko Skypa. Nekaj posameznikov se je odločilo za to varianto, večina pa ne. Po štirinajstih dneh sem opazila, da se je povpraševanje začelo dvigovati.«

Pojasnjuje, da »računalniška tehnika, ki nam je dostopna sedaj, omogoča, da se lahko povežemo. Ljudje, ki se sprva niso želeli pogovora preko kamere, so vendarle poiskali način, da se pogovorijo o svojih strahovih.«

»Nekaterim se je bilo težko fizično umakniti v drug prostor, ali si vzeti ta intimen čas zase, pa so si ga izborili, drugi so odšli v naravo, tretji v avto. Nekaj je bilo tudi kriznih intervencij oziroma krizni pogovor po telefonu ali posameznih srečanj preko spletnih aplikacij,« še razkriva Kraljeva.

Poudari, da je »ob pogovorih s sodelavci terapevti in drugimi zdravstvenimi delavci opazila, da je povpraševanje naraslo in še narašča. Ljudje se tudi posvečajo branju literature na temo duševnega zdravja, poslušajo vsebine, ki so na voljo preko spleta, ali pokličejo po telefonu za pogovor ob stiski.«

Psihoterapevtka med krizo dobive več 'izrednih klicev'

Kraljeva pojasni, da se »s stalnimi pacienti se običajno srečujemo enkrat tedensko, tako je ostalo tudi v teh časih, sedaj virtualno. Število srečanj na teden, se ni zvišala. Je pa zato več izrednih klicev, dobivam pa tudi več mailov in sms sporočil.«

»Zaenkrat med krizo nimam večjega števila pacientov. Pričakujem pa, da se lahko zgodi, da se poveča povpraševanje, ko se bo stanje umirilo in se bodo zrahljale omejitve,« še doda.

S strahovi se soočamo vsi … A najpogostejša je anksioznost.

Ob vprašanju, kateri so najpogostejši strahovi med krizo, najprej poudari: »Mislim, da se s strahovi soočamo kar vsi po vrsti. Zagotovo se kolektivno soočamo z izrednim stanjem, ki je neznano, in to povzroča strah in tesnobnost. Tudi strahovi pred okužbami, boleznijo, in nezavedno ali zavestno tudi strah pred smrtjo, so prisotni. Soočamo se z izgubami: izgubo rutine, vsakdanjosti, finančno izgubo, ter kolektivno žalujemo za vsem, kar je odšlo, tudi če ni bilo vedno prijetno.«

Doda še, da »smo prav tako ujeti, omejeni, prostorsko in fizično. In to povzroča stisko, stres in tudi depresivno razpoloženje. In seveda so potem tukaj še naše individualne vsebine, ki želijo priti na plano, in katere običajno bolj ali manj spretno odrivamo, sedaj pa, ko je več časa zase, je več tišine, samote, te potlačene in odrinjene vsebine privrejo na površje.«

»Najpogostejše, najbolj splošne težave in obremenitve ljudi so po mojih izkušnjah anksioznost, občutki utesnjenosti, slabi odnosi v družini, pomanjkanje osebnega prostora, izguba rutine, strah pred prihodnostjo, finančne skrbi in druge eksistencialne skrbi, tesnoba, ki se razvije vse do paničnih napadov, težave v partnerstvu in v družini,« pojasnjuje Kraljeva.

Med koronakrizo se težave zaostrujejo

Psihoterapevtka opaza, da se težave, »ki so bile prisotne že prej, zaostrujejo. In posledično je več prepiranja, tudi v nekaterih primerih je več nasilja, tako fizičnega, kot čustvenega, več prestopanja mej, rečeno po domače, ljudje se nimajo kam odmakniti in zamotiti, nekateri stari mehanizmi odpadejo, recimo, da se nekdo izogne konfliktu ali soočenju s težavo se zateka v delo, je odsoten, sedaj ni mogoče. In tako ostane marsikdo 'bos in nepripravljen'. Žal, opažam višjo raven agresivnosti tudi do otrok, starostnikov in živali – torej tistih, s katerimi posameznik sobiva.«

»Za par je lahko to velika priložnost, da preraste nekatere stare stvari in se začne pogovarjati. Ali vsaj sprevidi, da ima določene težave in sta oba pripravljena nekaj za to narediti in vlagati v odnos, sama ali ob pomoči strokovnjaka,« je optimistična.

»A še preden si 'par', si posameznik. In sicer na kar namigujem je, da je lažje, da s prstom kažemo na drugega, ga krivimo in obtožujemo, kot pa pogledati nase in svoje vzorce. Pa vendar je to tudi priložnost, da preverimo naše notranje stanje in naše nepredelane vsebine. In vedno izhajajmo iz sebe,« še opozarja.

To psihoterapevtka svetuje vsem, ki ob krizi občutijo stisko in notranji nemir

Tina Kralj pa je podala tudi nekaj nasvetov, s katerimi bomo lažje premagali težave, s katerimi se trenutno soočamo: »Svetujem, da ne ostajajo sami. In naj nebo nikogar strah ali sram spregovorit o tem, da je v stiski. S prijateljem, partnerjem ali nasploh v družini. Alternativno, včasih bolj učinkoviti je pogovor z nevtralno osebo, ki ni čustveno vpletena.«

Psihoterapevtka še razkrije, da je »trenutno na razpolago mnogo kvalitetnih institucij in strokovnjakov, ki so pripravljeni prisluhniti, svetovati in usmerjati, mnogi med njimi brezplačno. Mnogo je napisanega na spletu, mnogo napotkov je, kako si pomagati, veliko navodil, posnetih video vsebin, brezplačnih e-knjižic, zato se ne bi ponavljala.

Poudarja še, da je stanje, »katerega doživljamo že dober mesec in pol, izredno, neobičajno in zato je povsem normalno, da se spremeni tudi naše doživljanje. Popolnoma 'ok' je, da čutite kar čutite, ker mnogo ljudi čuti podobno: tesnobo, jezo, frustracijo, osamljenost, žalost, nejevoljo, lenobnost … Bodite ljubeči in strpni, v prvi vrsti do samega sebe. Potrebno je paziti, da ne pride do stigmatizacije obolelih.«

Kraljeva še pove, da je v času karantene pomembno predvsem to, da preživimo: »Kot posamezniku pa vam ni treba tega časa izkoriščati samo za raziskovanje in iskanje globljih smislov, naredite si tako, da bo vam udobno. Trenutno je potrebno samo, da preživimo. Zavedajmo se, da smo vsi v istem čolnu. In da bo minilo. Iz tega se lahko izcimijo lepe, nove priložnosti in nove poti, trdnejši odnosi, kvalitetnejše življenje, trdne vrednote, povezanost med ljudmi, vendar delujmo počasi in poslušajmo sebe.«