Znanstvena dognanja kažejo, da število semenčic v moški semenski tekočini v svetu naglo upada. Zmanjšana kakovost sperme je opazna tudi v Pomurju, ki pravzaprav izstopa na državni ravni.
Število spermijev je pri moški, živečih v državah razvitega sveta, v zadnjih štiridesetih letih upadlo za več kot polovico, je pokazala mednarodna raziskava, katere izsledki so bili objavljeni v priznani reviji Human Reproduction Update in vznemirili javnost.
Pretresljivi rezultati so razkrili, da sta se pri prebivalcih zahodnih držav občutno zmanjšala tako koncentracija kot celotno število semenčic.
Čeprav ne gre za prvo tovrstno raziskavo, pa je ta največja in metodološko najbolj dovršena doslej.
Število spermijev prepolovljeno
Raziskovalci so se v študiji, v katero je bilo zajetih skoraj 43.000 moških, osredotočili na spermije moških iz Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije ter ugotovili, da je njihovo število padlo z 99 milijonov na mililiter semenske tekočine na pičlih 47 milijonov.
Pri tem sicer še ni govora o neplodnosti, ki nastopi pod mejo 40 milijonov, a razlika je velika. Daleč najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da se trend, glede na raziskave po letu 1995, sploh še ne zaustavlja. Kot poroča rtvslo, število semenčic namreč upada vse hitreje.
V Sloveniji izstopa Pomurje
Tudi v Sloveniji pomoč pri zdravljenju neplodnosti letno poišče okoli tisoč novih parov in s težavo se srečuje približno šestina vseh parov. Stanje je očitno še posebej zaskrbljujoče prav v naših krajih.
Slovenska raziskava, opravljena med moškimi, med letoma 2001 in 2010 prvič napotenimi na Klinični oddelek za reprodukcijo v Ljubljani, je namreč pokazala, da v državi po slabši kakovosti semena izstopata predvsem koroška in pomurska regija.
So krivi okoljski vplivi?
Raziskovalci se danes ubadajo predvsem z možnimi vzroki za upad kvalitete semena, pri čemer mnogi sumijo dejavnike iz okolja.
Vse bolj smo namreč izpostavljeni številnim pesticidom in drugim kemikalijam, ki negativno učinkujejo na proces spermatogeneze, dodatno škodo pa si sami povzročamo še z nezdravim življenjskim slogom, predvsem s kajenjem in prekomerno telesno težo.
Zmanjšana plodnost Pomurcev: pesticidi in debelost?
Trdnih dokazov o vplivu hormonskih motilcev in drugih snovi na razvoj in delovanje spolnega sistema zaenkrat sicer še ni in okoljski dejavniki bi terjali dodatne raziskave.
Toda kot ruralno okolje vpliva pesticidov v Pomurju najbrž ne moremo preprosto odmisliti. Ob tem pa spomnimo, da se regija v sam državni vrh uvršča tudi po prehranjenosti prebivalcev.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je denimo že pred dobrim letom objavil izsledke raziskave prekomerne prehranjenosti in debelosti pri otrocih ter mladostnikih v Sloveniji, ki so pokazali, da je problem prekomerne telesne teže največji pri otrocih v Pomurju, obenem pa so ti telesno najmanj učinkoviti.
Pomurje velja za regijo z najvišjim deležem debelih otrok in mladostnikov, debelih je 9,8 % fantov in 8,1 % deklic. Prepričljivo najnižji delež debelih se je tako pri fantih kot deklicah pokazal v osrednjeslovenski in gorenjski regiji.
Mladim zdravega življenjskega sloga torej ne privzgajamo. Si v prihodnje tudi na področju plodnosti lahko obetamo le še večje poslabšanje?
