Nenujni reševalni prevozi naj bi pacientom lajšali tegobe in premagovanje razdalj med zdravstvenimi ustanovami, a za enega od pacientov se je vožnja z reševalnim vozilom soboškega zdravstvenega doma menda izkazala za pravo muko.
Franc Šantavec naj bi namreč med neustreznim prevozom iz Celja trpel velike bolečine, osebje, ki ga je spremljalo, pa zanj ni imelo posluha.
Pritiskal na rano, da bi preprečil krvavitve
Svojo izkušnjo je Šantavec delil tudi s časnikom Vestnik in povedal, da je dan po opravljeni koronarografiji ponj prišlo reševalno vozilo Zdravstvenega doma Murska Sobota.
Medicinska sestra, ki je spremljala voznika, menda že na samem začetku ni niti povprašala po počutju ali vrsti opravljenega posega niti pogledala odpustnice.
Tudi samo vozilo naj bi bilo v slabem stanju, tako da je pacient med vožnjo v sedečem položaju čutil močne tresljaje.
V strahu pred učinki zdravila proti strjevanju krvi je tako z roko pritiskal na povezano rano, da bi preprečil krvavitev, vso pot pa je trpel tudi precejšnjo slabost. Leči zaradi težav po posegih na hrbtenici sicer ni mogel.
V mukah še na Pohorje
Kljub njegovim mukam pa sta se reševalca odločila še za postanka v Hočah in Mariboru, kjer so pobrali še dva pacienta, ki sta potrebovala prevoz.
A do dislociranega oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor vodi dolga in vijugasta cesta iz Hoč na Areh in po naporni poti je izčrpani pacient v Mariboru raje zapustil vozilo.
Prevoz želel poiskati kar sam
Za prevoz je Šantavec sklenil prositi sina, a na srečo je bilo v Mariboru takrat še eno reševalno vozilo soboškega zdravstvenega doma, ki ga je naposled prepeljalo domov.
Ker dan pozneje ni bil deležen niti razumevanja odgovornega za reševalne prevoze, je sklenil ogorčeni pacient svojo zgodbo deliti z mediji.
Hitrejši prevoz bolnikov
Za pojasnila smo sedaj prosili Zdravstveni Dom Murska Sobota, kjer odgovarjajo, da je bil pacient v skladu v veljavno zakonodajo in glede na njegovo zdravstveno stanje ob odpustu iz bolnišnice pravzaprav upravičen do sanitetnega prevoza, dejansko pa so mu nudili nenujni reševalni prevoz z zdravstvenim reševalcem – voznikom in zdravstvenim reševalec – spremljevalcem, ki mu sicer sploh ne bi pripadal.
»Na poti je ekipa prejela klic, da na Slivniškem Pohorju na Oddelku za pljučne bolezni (UKC Maribor) čaka pacient, ki bi ga bilo potrebno odpeljati. Naknadno pa še klic za odvoz pacienta iz Maribora (UKC Maribor). O obeh poteh je bil pacient obveščen in ekipi ni nasprotoval. Namen odvoza pacientov iz Slivniškega Pohorja in Maribora pa je bil, da pacienti ne bi predolgo čakali na drugo sanitetno vozilo,« so v odzivu na očitke zapisali v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Nenujne reševalne prevoze pacientov namreč po njihovih pojasnilih organizirajo tako, da pacient čim hitreje prispe do cilja in da čim manj čaka na odvoz, razpoložljive ekipe pa si medsebojno posredujejo informacije o tem, kje in kdaj so na poti ter koliko prostega mesta imajo na voljo za odvoz morebitnega pacienta.
O vrsti prevoza odloča zdravnik
Komentar smo poiskali tudi pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so nam pojasnili, da o tem, ali bolnik potrebuje nenujni prevoz s spremljevalcem ali sanitetni prevoz, odloča osebni ali nadomestni zdravnik. Na podlagi njegove odločitve pa izvajalec potem zagotovi ustrezno vozilo in ekipo.
»Naročniki in izvajalci prevozov pa morajo zagotavljati gospodarno izvajanje storitev tako, da se bodo prevozi brez bolnikov opravljali, kolikor je najmanj mogoče. Gospodarno opravljanje reševalnih prevozov pa ne pomeni krčenja pravice do prevoza z reševalnim vozilom, ko ga bolnik potrebuje,« pojasnjuje Ivan Tibaut, direktor območne enote Murska Sobota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Pri prevozih torej prevozniki težijo k temu, da je vozilo vedno zasedeno.
Kot še dodaja Tibaut, glede starosti avtomobilov omejitev ali nekih drugih zahtev ni, mora pa biti tehnično brezhibno. Prav tako pa niso opredeljeni niti odmiki od najkrajše mogoče poti pri vožnji bolnika v zdravstveno ustanovo ali domov.
