Najmlajše in otroke po srcu bo danes zvečer oziroma ponoči obiskal sveti Miklavž in jim v nastavljenih čevljih pustil drobna darila.
December je za mnoge čas obdarovanj, saj otroke in tudi nekatere odrasle obiščejo trije dobri možje – sveti Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Prvi izmed njih bo na vrata potrkal že danes zvečer.
Miklavževanje se je po vseh slovenskih pokrajinah razširilo v 19. stoletju. Na obhod Miklavža s spremstvom otroci čakajo na predvečer svetnikovega godu.
Po legendi ta svetnik na predvečer svojega godu z angeli in parkeljni hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe.
Sveti Miklavž je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov
Sveti Miklavž oziroma sveti Nikolaj je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja. Na krščanski ikonografiji ga hitro prepoznamo, saj je upodobljen s knjigo, na kateri so lahko tri zlate krogle, tri zlata jabolka, trije mošnjički, ali pa je upodobljen s tremi zlatimi palicami ali s sidrom.
Po legendah je bil čudodelnik, zavetnik šolarjev in študentov, mornarjev, brodnikov in tudi splavarjev.
Vrečka sadja ali šiba
Miklavž v spremstvu parklja v katoliških družinah hodi od hiše do hiše. »Prišla sta do vrat, zastrašila otroke,« opisuje enega izmed tradicionalnih pojavov na vzhodu Slovenije etnologinja Jelka Pšajd in pove, da so otroci dobili v dar vrečko sadja ali šibo.
»Od 60-ih let 20. stoletja pa so otroci čistili škornje, v katere so jim starši dali darove. Miklavž je vedno hodil na predvečer, torej 5. decembra, in še danes je tako,« še doda.
Od kod pa Božiček in Dedek Mraz?
»Gre za socialističen lik, ki je k nam prišel po drugi svetovni vojni. Propagirale so ga tovarne, šole, vrtci … Pred drugo svetovno vojno Dedka Mraza pri nas niso poznali, sploh pa ne na podeželju,« je še povedala etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Dedek Mraz bo mariborske otroke tudi letos presenetil predčasno. Že v soboto, 7. decembra, se bo ob 17. uri spustil s Snežnega stadiona pod Pohorjem.
Ste poznali »betlehemščke« ali hodili »friškat«?
Sicer pa so bili včasih v adventnem času bolj kot današnji trije možje značilni različni koledniki oziroma koledovanja, na primer na dan svete Barbare, svete Lucije, v Porabju so poznali tudi božične kolednike – »betlehemščke«, zelo razširjeno pa je bilo tudi »friškanje« oziroma dan nedolžnih otročičev, še pristavi etnologinja.
