Največ prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj so pri nas lani našteli v občini Cankova. Mladi Pomurci so pomoč primorani iskati v drugih regijah.
Danes obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, s katerim vsako leto opozorimo na pomen sodelovanja in povezovanja v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj.
Tokrat so v ospredju predvsem otroci in mladostniki, duševno zdravje v tem obdobju je namreč pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih. Prav zato so v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izdali tudi posebno publikacijo, v kateri so zbrali ključne podatke o duševnem zdravju otrok in mladostnikov.
Skoraj četrtina mladih poroča o občutkih depresivnosti
Kot ugotavljajo, se s čustvenimi in vedenjskimi težavami v Sloveniji srečuje približno dvajset odstotkov 11-, 13- in 15-letnikov.
Slovenski otroci in mladostniki najpogosteje poročajo o nespečnosti (22,4 odstotka), nervoznosti (20,4 odstotka), razdražljivosti (18,9 odstotka) in potrtosti (16,2 odstotka).
Po mnenju Helene Jeriček Klanšček iz NIJZ na naše fizično in duševno zdravje vplivajo družbene, gospodarske, tehnološke, kulturne in druge spremembe, različne oblike negotovosti, pritiski, nove oblike virtualnega življenja, storilnostna naravnanost, stalna uporaba elektronskih naprav in vse manj stika z naravo.
Rdeči alarm?
Iz podatkov o obiskih zdravstvenega sistema v obdobju od leta 2008 do leta 2015 je razvidno, da se je število prvih obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj močno povišalo:
Pretresljivi so tudi podatki o porabi zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, saj se je ta povečala za 48 odstotkov, med mladostniki od 15. do 19. leta starosti pa za kar 73 odstotkov.
Glavni vzroki obravnav so podobni kot pri odraslih – reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje, druge anksiozne motnje, depresivne epizode in motnje hranjenja.
Pomurska mladina pomoč išče v drugih regijah
Številke so alarmantne že same po sebi, še posebej pa nas lahko skrbi v Pomurju – že zaradi dejstva, da smo znotraj obstoječe javnozdravstvene mreže služb za obravnavo težav med tremi slovenskimi regijami, ki niti nimajo zagotovljene ustrezne pomoči.
Psihiatrične specialistične ambulante oziroma specialisti otroške in mladostniške psihiatrije in drugi specialisti so namreč zelo neenakomerno razporejeni po državi. V koroški, posavski in pomurski regiji dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije tako sploh ne izvajajo, zaradi česar morajo otroci in mladostniki iskati pomoč v drugih regijah.
Največ prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj na Cankovi
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v NIJZ ugotavljajo, da področje duševnega zdravja in iskanja ustrezne pomoči kljub porastu duševnih motenj v Sloveniji in v svetu ostaja stigmatizirano, slabše dostopno ter zapostavljeno. Tudi zato bodo do konca leta 2018 organizirali skupno 12 dogodkov za boljše duševno zdravje v Sloveniji.
Sami pa smo medtem izbrskali podatke o deležu prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj na območju Pomurju. Na interaktivnem zemljevidu preverite stanje v vaši občini:
