Mlada Prekmurka Nives Celec, študentka francistike in romanistike je bila prostovoljka na poletnih olimpijskih igrah v Riu, ki so trajale od 5. do 21. avgusta.
Delala je v arenah, kjer so se izvajali štirje različni športi: prvi teden sta bila na sporedu judo in sabljanje, zadnji teden pa rokoborba in taekwondo.
»Moja glavna naloga je bila, da sem pomagala novinarjem, če so rabili kakršnokoli pomoč. Vsako jutro smo novinarjem razdelili razpored tekmovanj v obeh arenah in nato smo jim čez cel dan posredovali sveže informacije o rezultatih tekmovanj,« pove Nives.
Več kot milijon prebivalcev živi v favelah
Tam je bila dober mesec. V samem mestu Rio de Janeiru živi več kot šest milijonov ljudi, to je do zdaj največje mesto v katerem je bila. Ulice so žive, gneča in hrup vsepovsod, neskončne plaže. Toda kot vsako večje mesto ima tudi Rio svojo temno plat. Več kot milijon prebivalcev živi v favelah z zelo slabimi življenjskimi pogoji.
»Imela sem priložnost obiskati eno izmed njih, favelo Santa Marta, kjer je leta 1996 Michael Jackson posnel video za svojo pesem 'They don't care about us,« doda Prekmurka.
Kritike so se izkazale za neresnične
Pred začetkom olimpijskih iger je Rio de Janeiro prejel ogromno kritik, da arene in olimpijska vas niso dokončane, da organizatorji niso pripravljeni, virus zica, kriminal...To se je izkazalo za popolnoma neresnično.
»Ko sem prvič videla olimpijski park in notranjost aren tri dni pred začetkom olimpijskih iger, sem na lastne oči videla, da je Rio popolnoma pripravljen na enega izmed največjih dogodkov na svetu,« iz izkušenj pove Nives.
Sama organizacija je bila odlična, olimpijske igre so uspele, vse je potekalo brez problemov. Varnost je bila v času olimpijskih iger zagotovljena, policisti in vojaki so bili dan in noč prisotni na ulicah in na priljubljenih turističnih točkah. Vendar se je tudi po koncu olimpijskih iger, ko se je gneča turistov zmanjšala in policistov ni bilo več na ulicah, počutila varno.
Brazilci ponosni narod
Najbolj so jo navdušile neskončne plaže, okusna hrana. Ljudje so zelo prijazni, vedno nasmejani in dobre volje. Zelo so sproščeni in te takoj sprejmejo v družbo. Ponosni so na svojo državo. V času olimpijskih iger so vsaj malo pozabili na korupcijo in revščino, ki vlada v njihovi državi in so enoglasno navijali za njihove športnike.
»Brazilci so zelo glasni in strastni navijači, vsepovsod v arenah so peli pesem, ob kateri se mi je vedno naježila koža, ko sem jo slišala v živo: 'Eu sou brasileiro, com muito orgulho, com muito amor…' (Sem Brazilec, z veliko ponosa, z veliko ljubezni), doda Prekmurka.
Hrana je odlična
Na vsakem vogalu prodajajo tropsko sadje, okusne naravne sokove, sladoled, prigrizke. Brazilci imajo radi sir, najbolj tradicionalen in priljubljen prigrizek je pão de queijo, testo-kruhek s sirom. Tradicionalna kosilo ali večerja imata vedno obvezno prilogo: riž s črnim fižolom. Za sladico si je velikokrat privoščila tradicionalne palačinke iz tapice moke, najboljše so ji bile s čokoladnim in jagodnim nadevom.
»Moja najljubša brazilska specialiteta je açaí (gosti smoothie iz açaí jagod), jedla sem ga skoraj vsak dan,« se spomni Nives.
Mesnih specialitet ni poskusila, saj je vegeterijanka. Najbolj priljubljeni pijači sta kokosova voda, ki jo postrežejo kar iz kokosa in caipirinha, osvežilna alkoholna pijača.
Če želiš na avtobus moraš mahati z roko kot nor
Ker so razdalje v tem velemestu ogromne, je vsakodnevno morala uporabljati javni transportni sistem. Sistem podzemne železnice je zelo učinkovit. Druga zgodba so avtobusi.
»Zame je bila to popolna zmeda. Nikjer nimajo razporeda, tako, da nikoli ne veš, kdaj točno in kateri avtobus se ustavi na postaji. Vozniku avtobusa moraš mahati z roko kot nor, če hočeš, da se ustavi in te pobere na postaji. Velikokrat se mi je zgodilo, da se mi je avtobus odpeljal pred nosom in sem morala počakati na drugega,« v smehu doda Nives.
Za vedno si bo zapomnila ogled generalke, Michaela Phelpsa in Usaina Bolta
Najbolj si je zapomnila ogled generalke za otvoritveno slovesnost olimpijskih iger na stadionu Maracanã. Organizatorji so za njih, prostovoljce, pripravili posebno presenečenje.
»Lahko smo sodelovali v generalki. Igrali smo vlogo športnikov in tako smo dobili enkratno priložnost, da se sprehodimo na središče odra z zastavo ali ob zastavi, ki so nam jo dodelili. Jaz sem šla na oder dvakrat, prvič ob beloruski zastavi in drugič ob brazilski za 'grand finale',« pove Nives.
Uresničila se je je dolgoletna želja, videla je najboljšega olimpijca vseh časov Michaela Phelpsa, ki se je v Riu dokončno poslovil od profesionalnega tekmovanja. Videla je tudi jamajškega sprinterja Usaina Bolta.
»Verjetno mi je bilo usojeno delati v areni za judo, saj je naša judoistka Tina Trstenjak tam osvojila zlato medaljo. Občutek je bil nepopisen, ko sem tako daleč od doma zaslišala slovensko himno,« pripomni Prekmurka.
