Varuhinja človekovih pravic ob dvajsetletnici sprejetja Zakona o varuhu človekovih pravic o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji in Pomurju.
Letos mineva dvajset let od sprejetja Zakona o varuhu človekovih pravic, ki ga je državni zbor Republike Slovenije sprejel 20. decembra 1993. Vse od takrat varuh priskoči na pomoč, posameznikom, ki jim je bila z aktom državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil kršena katera izmed pravic. Le letos se je za pomoč varuha pisno zaprosilo 3329 ljudi, preko telefona pa le v zadnjih treh mesecih nekaj manj kot 11 tisoč ljudi.
Največ kršitev na področju socialne politike
Po besedah varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer je v zadnjih letih največ kršitev »na področju socialne politike, ki jih je prinesel precej nepremišljeno sprejet tako imenovani varčevalni zakon ZUJF, v delovnopravnih razmerjih, nekoliko manj je kršitev pravic do sojenja v razumnem roku«. Ob tem pa doda, da so vedno, še posebej pa v kriznih časih na udaru ranljive skupine – otroci, starejši, invalidi, Romi in ljudje, ki s svojo plačo ne zaslužijo dovolj za dostojno življenje.
»Marsikomu nudimo nasvet, čeprav po zakonski dikciji to ne spada v delo zaposlenih pri Varuhu, ker pa smo velikokrat zadnje upanje prizadetih, se zavedamo, kako pomemben je včasih zgolj človeški pogovor in povsem človeški nasvet ali le poslušanje,« pojasnjuje varuhinja človekovih pravic.
V Pomurju občutno več primerov, ki se nanašajo na socialni položaj ljudi, kot drugje
Mnogo ljudi v stiski je tudi v Pomurju. Ob zadnjem obisku varuhinje so ugotovili, da je v Pomurju zaslediti občutno več primerov, ki se nanašajo na socialni položaj ljudi, kot kje drugje. »Takrat je prejšnja varuhinja Zdenka Čebašek – Travnik s svojimi tremi namestniki obravnavala največ pobud s področja revščine, brezposelnosti in dodeljevanja socialnih pomoči. Nekaj je bilo tudi pritožb nad delom občine, nekaj primerov stanovanjske problematike in nekaj povezanih z zadevami na sodiščih,« še doda Nussdorferjeva.
»Opažamo erozijo pravne in socialne države«
Varuhinja ne vidi napredka na področju varovanja človekovih pravic v Sloveniji: »Žal opažamo erozijo pravne in socialne države, opozoriti je treba še, da varčevanje na račun uresničevanja temeljnih pravic ni dopustno.« Po njenih besedah je treba zagotoviti učinkovito in transparentno delovanje institucij pravne države ter povečati vedenje in zavedanje o pomenu človekovih pravic. Zaustaviti pa je potrebno tudi zmanjševanje standardov socialne zaščite ljudi ter povečati možnosti za zaposlitev in dostojno plačilo za življenje.
