Po pozabljenih poteh Porabja in Goričkega (2.del)

Projekt Interreg traja sicer že nekaj časa, zdaj pa se je zaključil s tri dnevno ekskurzijo, v kateri so se združili novinarji iz Slovenije in Madžarske.

S pomočjo različnih izletnih točk in programa se je novinarje seznanilo z rezultati projektov vezanih na Porabje in Goričko, ki so se na tem območju izvajali zadnjih nekaj let. 

Ekskurzija novinarjev po Goričkem in Porabju

Začetek tridnevne ekskurzije po Goričkem in Porabju je bil v Monoštru, ki velja za prestolnico slovenske skupnosti v regiji Porabje, v samem hotelu Lipa pa so tudi sedeži večih slovenskih organizacij na tem območju.

Pred hotelom sta novinarje pozdravili Enikő Saliga, direktorica za odnose z mediji ter Anita Bálint, vodja projektov na Okrajnem uradu v županiji Vas.

»Namen študijske ekskurzije je bilo seznaniti medije z rezultati projektov v okviru Programa sodelovanja Interreg SI-HU 2014-2020 ter promocija samih projektov,« je na začetku dejala Bálintova.

Dodala je še, da novinarsko študijsko ekskurzijo financira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru projekta SI-HU PRO (SIHU232).

Čepinska stražnica

Zadnji dan ekskurzije smo začeli v vasi Čepinci, natančneje v Muzeju graničarstva oziroma v bivši stražnici. 

Muzejska zbirka graničarstva v Čepincih, ki jo je pripravil Slovenski vojaški muzej, je namenjena graničarjem in različnim obdobjem, državam, političnim sistemom in spremembam mejnih režimov v Prekmurju.

Gre za nekdanjo čepinsko stražnico, ki je bila v času Jugoslavije ena od osmih na meji z Madžarsko v Prekmurju. V njej lahko danes najdemo vojaška oblačila, mejne kamne, pištole, plinske maske, telefone, zemljevide in ostalo vojaško opremo.

Stražnica, ki je zdaj preurejena v muzej je bila pred nekaj leti že tik pred popolnim propadom, a jo je nato rešila občina Šalovci, ki je skupaj z čezmejnim projektom Mura Raba Tour poskrbela za njeno obnovo. 

Pohod po Porabju in postanek na razglednem stolpu Verica

Naša pot se je nadaljevala čez mejo, do vasi Verica v Porabju.

Tam so leta 2011, na najvišji točki vasi, na hribu Katalin, postavili razgledni stolp iz lesa, od koder se gostom ponuja čudovita panorama z Alpami v ozadju. 

Ob lepem vremenu je mogoče z navadnim daljnogledom videti tudi gradova v Riegersburgu in Güssingu. Žal pa smo imeli tokrat deževno in vetrovno vreme. 

Mejne straže na Madžarskem

Od razglednega stolpa smo se odpravili do vasi Apatistvanfalva oziroma Števanovci v Slovenskem Porabju, kjer so odprli madžarsko muzejsko zbirko v obnovljeni stražnici. Tam so razstavljeni predmeti iz življenja vojakov, ki so varovali mejo madžarske države. 

Muzejska zbirka sestoji iz ponazoritve življenja stražarjev meje, ki so v tej hiši prebivali, skrbeli za konje in kasneje za vozila.

Vidimo lahko naprave, ki so služile za nadzor meje in zveze med mejnimi stražarji, učne pripomočke za prepoznavanje letal in nadzorno tablo z magneti, ki so ponazarjali posameznega stražarja in njegov dnevni položaj na terenu.

V sosednjem prostoru so razstavljeni predmeti iz življenja v stražnici, jedilni in dnevni prostor ter uniforme stražarjev skozi vsa obdobja.

V zadnji sobi pa je na ogled maketa objektov Železne zavese in pripomočki, ki so jih begunci uporabljali za beg preko meje.

Dejansko stanje in nadzor nad prebegi preko meje, je predstavljeno v naravi v zunanjem prostoru, kjer nam je vodnik, upokojeni stražnik, László Merkli, razložil celoten potek vzdrževanja in nadzora nad dogajanjem na meji.

Vidimo lahko tudi vozila, ki so nadzorovala mejo v času hladne vojne in med njimi tudi patruljna čolna, ki sta nadzorovala mejo na Nežiderskem jezeru.

»Gostom želimo ponuditi sprostitev v zeliščnem vrtu, oddih v naravi«

V slovenskem Porabju se nahaja tudi ljubka zeliščna domačija z imenom Vadvirág, na kateri smo zaključili našo ekskurzijo. Družinsko vodeno posestvo ponuja sprostitev v naravi, med zelišči, polji in gozdovi. 

Obiskovalci lahko pokusijo jedi iz svežih, ročno pripravljenih sestavin. Možen je voden sprehod med zdravilnimi zelišči, po starem travniškem sadovnjaku, zeliščnem in zelenjavnem vrtu. Ponujajo prenočitev z doma pripravljenim zajtrkom, delavnice in različne programe. 

Kot pojasni lastnica posestva si ne želijo masovnega turizma, raje imajo manj gostov, bolj zeleni turizem.

Za vsakega gosta se potrudijo, mu predstavijo okolico in zelišča ter mu nudijo sprostitev in oddih v naravi. Gostje se na njihovi domačiji počutijo prijetno, napolnijo si baterije, velikokrat se tudi vrnejo. 

Skrivnostno življenje čebel in medena terapija

V sklopu domačije Vadvirág je možen tudi ogled čebelnjakov. Lastnik domačije se namreč že nekaj let ukvarja s čebelami in pridelavo medu. Obiskovalcem pripoveduje zgodbe o skrivnostnem življenju čebel in pokaže kako se prideluje med. 

Na domačiji lahko tako med tudi poskusite, na voljo imajo vse od cvetličnega pa do gozdnega, kostanjevega, akacijevega, propolis, kremnega medu.

V trgovinici na posestvu ga lahko lično zapakiranega kupite in odnesete domov. V ponudbi imajo prav tako smrekove vršičke, domač bezgov sirup, marmelade, sušen cvetni prah. 

Obiskovalci lahko na posestvu preizkusijo tudi zdravilni čebelnjak oziroma medeno terapijo. V tišini in zgolj ob brnenju čebel ter vonju medu naj bi se naše telo popolnoma sprostilo in očistilo. Medena terapija je na voljo v rdeči leseni hišici, ki stoji na posestvu med drevesi.