Hren, ki je nepogrešljiv del velikonočnih jedi, velja v Sloveniji za delovno intenzivno kulturo, saj je pri pridelavi veliko ročnega dela. Kljub temu je to ena najbolj donosnih poljedeljskih kultur, pravi predsednik Kmetijske zadruge Lenart Janez Rajšp. Ta zadruga letno odkupi dobrih 200 ton hrena, največ z območja Goričkega.
Večina hrena izkopanega pred veliko nočjo
Kmetijska zadruga Lenart hren odkupuje od okoli 20 pridelovalcev in ga nato proda naprej trgovcem po Sloveniji. Nekateri pridelovalci trgovcem hren prodajajo sami. Večino ga izkopljejo v spomladanskih dneh pred veliko nočjo. Tako je večina hrena slovenskih proizvajalcev, ki ga v teh dneh prodajajo trgovine po Sloveniji, še pred nekaj dnevi bila v zemlji, je za STA povedal Rajšp.
Hren potrenuje štiriletni kolobar
Nekaj hrena sicer izkopljejo tudi v jesenskem času, koren pa brez težav tudi prezimi v zemlji. Hren ima rad težko, ilovnato zemljo, posebnost pridelave pa je ta, da zaradi bolezni potrebuje štiriletni kolobar. To pomeni, da ga lahko pridelovalci na isto mesto posadijo ponovno šele čez štiri leta. Vmes ponavadi sejejo pšenico in koruzo, pojasnjuje Rajšp.
Hren v Sloveniji velja za eno najbolj donosnih poljedeljskih kultur, nekateri pridelovalci pa že razmišljajo o povečevanju proizvodnje, dodaja Rajšp.
Letno v Sloveniji pridelano okoli 400 ton hrena
Po zadnjih razpoložljivih podatkih državnega statističnega urada se je hren v Sloveniji leta 2013 prideloval na 42 hektarjih. Ker je donos okoli 10 ton na hektar, potem je letna pridelava v Sloveniji okoli 400 ton. Slovenija pa nekaj hrena tudi uvozi, prav tako ga nekaj izvozi. V glavnem se hren uvaža z Madžarske, kjer je pridelava po njegovih besedah bistveno lažja. Podatki državnega statističnega urada za leto 2015 kažejo, da je Slovenija lani uvozila 112 ton, izvozila pa 86 ton hrena.
