Mineva natanko pol stoletja, odkar je človek prvič stopil na Luno

Posadka Apolla 11 je na raketi Saturn 5 v vesolje poletela 16. julija 1969 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi. V Lunino orbito so se utirili tri dni po vzletu.

20. julija 1969 oziroma 21. julija po srednjeevropskem času sta ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin Buzz Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka stopila na Zemljin naravni satelit. Prvi je nanjo stopil Armstrong in izrekel slavne besede: »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.«

Približno dvajset minut zatem se mu je pridružil še Aldrin, ki je ob tem predvajal pesem Franka Sinatre Fly Me to the Moon. Na Luninem površju sta zapičila ameriško zastavo, opravila različne meritve ter zbrala skupaj kar 21 kilogramov lunarnega kamenja in prahu, ki sta ga odnesla z Lune.

Posadko je poleg Armstronga in Aldrina sestavljal še Michael Collins, ki je, medtem ko sta Armstrong in Aldrin hodila po Luni, krožil v plovilu okoli Meseca. Na pogosto vprašanje, ali se je počutil osamljenega, odgovarja, da se je počutil dobro.

Na Zemljo se je misija vrnila 24. julija. Po pristanku v Tihem oceanu so jih za tri tedne poslali v karanteno, 13. avgusta pa so se prvič pojavili v javnosti in bili nemudoma sprejeti kot narodni junaki.

Preko televizijskih zaslonov jih je spremljal cel svet

Dogodek, za katerega je večina vse do takrat menila, da sploh ni možen, so milijoni ljudi po vsem svetu, tudi v Sloveniji, spremljali prek televizijskih zaslonov.

Pomen tega dogodka je bil po mnenju rektorja novogoriške univerze in vodje tamkajšnjega Centra za astrofiziko in kozmologijo Danila Zavrtanika, ki je dogajanje spremljal v živo, izjemen ne le za znanost in tehnologijo, temveč za vsa področja družbe, poroča STA.

»V vse segmente družbe je prišla zavest, da je človeštvo sposobno zapustiti Zemljo in izstopiti na Luni ali celo na kakšnem drugem planetu.«