Policija je v prvi polovici leta prejela 156 pritožb na delo policistov, kar je manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo vloženih 190 pritožb.
S pritožbenim postopkom lahko pritožniki izrazijo "nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin".
Kot poroča STA, so v prvi polovici leta rešili 129 pritožb, približno petino manj kot v enakem obdobju leta 2018. V pomiritvenem postopku so obravnavali 53, pred senatom pa 22 pritožb. Senat je v enem primeru odločil, da je bila pritožba utemeljena, v štirih primerih pa so v pomiritvenih postopkih ugotovili neskladnosti s predpisi pri izvedbi policijskih postopkov.
Pritožbe v policiji rešujejo na dveh ravneh, ena je v pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije, ki poteka v obliki razgovora s pritožnikom, druga pa pred tričlanskim senatom ministrstva.
V pomiritvenem postopku rešujejo pritožbe, ki ne vsebujejo hujših očitkov posega v človekove pravice in svoboščine. Tričlanski senat pa obravnava pritožbe, ki niso bile uspešno rešene v pomiritvenem postopku in pritožbe s hujšimi očitki posega v človekove pravice in svoboščine, še poroča STA.
Delo policistov temeljito nadzorujejo
Policija pri opravljanju svojih nalog s svojimi pooblastili lahko posega v področje spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Zato je delo policistov temeljito nadzorovano. Notranji nadzor izvajata tako policija kot ministrstvo za notranje zadeve, so zagotovili.
Najpogostejši očitek pritožnikov je sicer nekorektna komunikacija policistov, sledita neukrepanje in uporaba različnih policijskih pooblastil, so še zapisali na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve.
