Dedovanje je občasna tema pogovorov, najpogosteje tistih, ki so nekoga izgubili. Žal pa se skozi postopek dedovanja šele zares vidi, kakšni so dejansko odnosi v družini zlasti med sorojenci. Na nas se je obrnila bralka, ki meni, da je upravičena do nujnega deleža po pokojnem očetu. Vso premoženje naj BI bilo preneseno na brata, ki je ostal doma.
Zato sprašuje, ali je možno, da kot hčerka res ne deduje, saj naj njen oče kot pokojni ob smrti ne bi imel več premoženja.
Pomembne okoliščine podpisa izročilne pogodbe
»V kolikor je oče še pred smrtjo prenesel premoženje na brata, je potrebno ugotoviti s kakšno pogodbo,« odgovarja Matevž Kmetec, pravni svetovalec iz Zavoda PIP. Zakaj? »Če bi bilo premoženje izročeno z izročilno pogodbo, potem bi tudi bralka morala sodelovati pri tem, saj je pogodba veljavna le, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, ki bi sicer po njegovi smrti dedovali po njem. Soglasje drugih dedičev ni potrebno pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju oziroma pri pogodbi o preužitku.«
A zakaj sta ti dve pogodbi drugačni od izročilne?
»Namen izročilne pogodbe je, da izročitelj prenese premoženje še za časa življenja na dediče in po njegovi smrti zapuščinskega postopka ni. Izročilna pogodba v zameno za premoženje ali njegov del ne predvideva proti dajatve, medtem ko pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku to vsebujeta,« odgovarja Kmetec.
Kakšna pa je razlika med njima? »Glavna razlika je v času kdaj preide premoženje. S pogodbo o preužitku se na prevzemnika prenese lastnina že za čas življenja, pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa je prenos lastnine odložen do trenutka izročiteljeve smrti.«
Dejstva in okoliščine mora preučiti pravnik
A še vedno je tukaj nujni delež. »Glede na dejstvo, da ne vemo na kak način je bilo premoženje preneseno, nimam vseh potrebnih informacij, da bi lahko odgovoril. Svetujemo, da se stranka obrne neposredno na nas, kjer ji bomo ob preučenih dejstvih lahko točneje svetovali,« še svetujejo na Zavodu PIP.
Neznani dedič, ki pride po smrti
Obstajajo pa tudi primeri, ko se šele po smrti očeta priglasi k dedovanju še kdo, ki trdi, da je pokojni tudi njegov oče. Pa ima tak »dedič« sploh kakšno pravico glede na dejstvo, da ga ostali dediči ne poznajo? Po besedah Kmeteca je tukaj ključnega pomena, ali je očetovstvo za tega bilo priznano ali ne. V kolikor je pokojni namreč priznal očetovstvo oziroma je to bilo ugotovljeno, ima ta enake pravice kot ostali, četudi ni bil rojen v zakonski zvezi in ostali dediči zanj niso vedeli.
Starejše novice
