Življenje ji ni prizanašalo, a kljub zavidljivi starosti Jožefa Belec še zmeraj rada vzame v roke harmoniko in zaigra.
Jožefa Belec iz Čakove v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je v krogu svojih najdražjih praznovali 97. rojstni dan. Za njen častitljivi rojstni dan so kot najstarejšo občanko obiskali in ji voščili še zdravja in še veliko srečnih let župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, direktorica občinske uprave Francka Lavrenčič, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Sveti Jurij ob Ščavnici Cvetka Fiala, ter poverjenica KORK Rozina Kraner. Ob tej priložnosti nam je svojo življensko zgodbo zaupala tudi slavljenka, ki se zmeraj bolj približuje okroglemu jubileju.
Rojena v številčno družino
Jožefa Belec je vitalna in zgovorna ženica. Rodila se je davnega leta 1920 v Drakovcih, doma pa so se ukvarjali s kmetovanjem.
V družni nas je bilo 12 otrok, od tega kar 10 brhkih deklet.
Moža spoznala na paši
Moža Janeza je spoznala na paši, ko sta skupaj pasla krave. Poročila sta se leta 1948 in kmalu povila Silvo, Jelko, Olgo, Marijo in Ivana. Z možem Janezom je živela vse do njegove smrti, leta 2005, danes pa ji življenje pestri osem vnukov in 12 pravnukov. Z možem sta celo življenje kmetovala na prleški zemlji in obdelovala 15 ha veliko kmetijo, katero je Jožefa predala sinu Ivanu.
Najtežje v času obvezne oddaje pridelka
Iz najbolj bridkih spominov je povedala, da je bilo kmetovanja za njo in njeno družino najtežje v času obveznih oddaj pridelka, sami pa so takrat živeli v velikem pomanjkanju. Med agrarno reformo, ko je veljal zemljiški maksimum 10 ha posesti v zasebni lasti, so jim pobrali najboljšo zemljo in zaplenili viničarijo v Sovjaku. A ti časi so mimo.
Še danes rada zaigra na harmoniko
Jožefa je vesele narave. Rada poje in igra harmoniko, aktivna pa je tudi pri petju ob nedeljskih mašah. Harmonika tako ni manjkala tudi ob praznovanju rojstnega dne, ko je slavljenka ob obloženi mizi v roke vzela svojo frajtonarico in zaigrala ljudsko pesem »Dere sem jaz mali bija«.
Spomini na prvo harmoniko
Prvo harmoniko so ji odnesli kozaki, ki so tisti čas stanovali v šoli pri Svetem Juriju ob Ščavnici, se spominja Jožefa. Ko jo je šla iskat, so jii jo ti prijazno vrnili in od takrat igra na harmoniko, poje domače ljudske pesmi ter si tako krajša čas in urice svojega življenja.
Kljub skromni pokojnini ne jamra
Danes 97-letna Jožefa Belec živi v stari kmečki hišici. Kuha si sama, najraje pa ima juhe. Čeprav ima skromno pokojnino, ne tarna, saj ji pomagajo otroci in tako lažje preživi iz dneva v dan in iz meseca v mesec. Spominja se časov, ko je v domači krušni peči pekla po deset kolačev za družno kruh. Za sladkokusce pa je pripravljala in pekla kvasenice ter gibance. Danes na jesen življenja si Jožefa čas raje krajša z igranjem harmonike, si zapoje kakšno domačo ljudsko pesem ter gleda televizijo in posluša radio.
Avtor: J.Ž.
