FOTO in VIDEO: Milan Kučan postal častni občan soboške občine

Na slovesnosti je župan Aleksander Jevšek podelil najvišja priznanja Mestne občine Murska Sobota.

Naziv častni občan je šel v roke Milana Kučana, plaketo je prejel Ludvik Zelko, zahvalno listino Gimnaziji Murska Sobota in humanitarne organizacije Rdeči Križ Slovenije - Območno združenje Murska Sobota, EHO Podpornica Murska Sobota in Škofijska karitas Murska Sobota.  

Slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil Daniel Grabar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota. V kulturnem programu pa je nastopila skupina džeZZva.

Milan Kučan - častni občan

Častni občan Mestne občine Murska Sobota bo postal Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije. Mestna občina Murska Sobota s tem izreka priznanje in zahvalo svojemu nekdanjemu občanu, državniku in politiku za vse zasluge za slovenski narod, Republiko Slovenijo, njen razvoj in blagostanje njenih državljanov ter za njegov prispevek k razvoju Murske Sobote in Prekmurja.

Milan Kučan, rojen v Križevcih na Goričkem je bil vsestransko aktiven že v gimnazijskih letih v Murski Soboti, prav tako med študijem na Pravni fakulteti v Ljubljani. Prevzemal je vse pomembnejše in odgovorne dolžnosti v slovenskem in tudi jugoslovanskem političnem življenju. Na volitvah leta 1990 je bil izvoljen za predsednika Predsedstva Republike Slovenije, po osamosvojitvi pa dvakrat za Predsednika Republike Slovenije.

Aktivno in uspešno je vodil Predsedstvo v razširjenem sestavu in imel pomembno povezovalno vlogo v pripravah ustavnih osnov suverenosti republike, plebiscita in aktivnostih za osamosvojitev do razglasitve samostojnosti, njene obrambe in mednarodnega priznanja.  Neizbrisna sta njegova aktivna vloga in prispevek pri uspešnem usklajevanju vojaških, diplomatskih in drugih aktivnosti, na zasedanjih mirovne konference o Jugoslaviji, v aktivnostih za sprejem v evroatlantske integracije in mednarodno uveljavljanje samostojne države.

Milan Kučan je aktivno sodeloval in še vedno sodeluje v mednarodnem življenju. Novembra 2004 je postal član Madridskega kluba, združenja nekdanjih predsednikov in premierov demokratičnih držav, je tudi član Balkanskega političnega kluba, član Mednarodnega mirovnega  inštituta  Simona Pereza in še nekaterih drugih mednarodnih asociacij. Od leta 2004 vodi Forum 21, neprofitno ustanovo civilne družbe, ki želi s skupnimi premišljanji o dolgoročnih družbenih procesih prispevati k osnovam za kompetentno razvojno izbiro.

Ob vsej svoji razpetosti med politične dolžnosti v slovenskih in jugoslovanskih okvirjih, med državniškimi dolžnostmi in izjemno aktivnostjo v domačem in v mednarodnem okolju, ni nikoli izgubil stika s Prekmurjem, še posebej z Mursko Soboto. Mnogo je dogodkov in delovnih srečanj v Murski Soboti in Prekmurju, na katerih je Milan Kučan od leta 1968 naprej aktivno sodeloval. Z mnogimi javnimi in civilno družbenimi ustanovami še zmeraj vzdržuje aktivne prijateljske in delovne vezi, od Zveze Romov do Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota (PIŠK). Zato ni bilo slučajno, da je velik del svoje osebne knjižnice in knjižna darila, dobljena v času svojega predsedovanja Republiki Sloveniji podaril PIŠK, v kateri je v svojih zgodnjih letih nabiral znanje.

Na svoje prekmursko poreklo in prekmurski jezik je bil zmeraj ponosen, bil je glasnik in promotor prekmurske duše v številnih srečanjih s prekmurskimi rojaki doma in po svetu. V okviru svojih vsakokratnih dolžnosti in pristojnosti se je zavzemal za reševanje aktualnih problemov, uresničevanje razvojnih načrtov, boljše življenje v domačem, prekmurskem okolju. 

Svojo povezanost s Prekmurjem in Mursko Soboto je prepričljivo izpričal tudi pred 20. leti, ko je kot predsednik Republike Slovenije bil slavnostni govornik na proslavi ob 80. obletnici priključitve Prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu v Murski Soboti, ko to še ni bil uradni državni praznik.
Svet pomurske razvojne regije je Kučanu, na pobudo župana Mestne občine Murska Sobota, pred dvema letoma zaupal vodenje odbora za obeleževanje 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Pod njegovim vodstvom je odbor, v sodelovanju s številnimi deležniki v regiji in Sloveniji, pripravil in usklajeval obširen program aktivnosti obeleževanja jubileja, ki se je odvijal skozi vse leto 2019 in je imel vseslovenski značaj. 

Ludvik Zelko - plaketa

Plaketo Mestne občine Murska Sobota bo prejel Ludvik Zelko, dolgoletni sekretar Športne zveze Murska Sobota za življenjsko delo na področju športa v občini.

Ludvik Zelko se je s športno dejavnostjo začel ukvarjati v osnovni šoli in v telesno-kulturnem društvu Partizan. Po maturi na soboški gimnaziji, si je pridobil izobrazbo za področje športne rekreacije v Ljubljani. Tudi v času šolanja je bil športno aktiven skorajda v vseh kolektivnih športnih disciplinah: v II. republiški ligi je igral košarko za soboški Partizan, bil je član študentske reprezentance Maribora v košarki, v nogometu je igral pri pionirjih in mladincih NK Mure, v hokeju na travi je tekmoval od republiškega ranga pa vse do zvezne lige, sodeloval na atletskih tekmovanjih, igral odbojko in badminton. V številnih športnih panogah je bil funkcionar, opravljal strokovno delo trenerja, sodil košarko, hokej na travi in atletiko.

Svojo poklicno pot je začel leta 1966 kot učitelj tehničnega pouka in fizike na Osnovni šoli Bakovci, nato je postal upravnik v Klubu mladih v Murski Soboti, kamor je vključeval številne športne vsebine in pritegnil mlade, ki so tekmovali v različnih športih.

Njegove organizacijske sposobnosti in strokovna znanja s področja športa so ga leta 1973 pripeljala na Občinsko zvezo za telesno kulturo, strokovna opravila je opravljal tudi na Telesnokulturni skupnosti. Za tem je opravljal strokovna opravila s področja športa, kot strokovni sodelavec in sekretar: na Zvezi telesnokulturnih organizacij, veliki občini, mestni občini in najdlje v Športni zvezi v Murski Soboti, vse do upokojitve leta 2009 in prostovoljno še nadaljnjih sedem let.  

Zelko je bil vključen v razne organe slovenskih osrednjih športnih združenj: predsedstva, izvršne odbore in komisije, prav tako v najvišji strokovni organ za področje športa, Svet za šport pri slovenski vladi. 
Ludvik Zelko ima velike zasluge pri razvoju športa v občini,  občinska športna dejavnost ima vidno mesto v slovenskem prostoru. To se odraža tudi na investicijskem področju: vse od adaptacije in rekonstrukcije doma Partizan leta 1975 do telovadnic pri vseh osnovnih šolah v občini ter šolskega atletskega stadiona, brez katerih Sobota ne bi imela tekmovanj v rokometu, košarki, odbojki, atletskih tekmovanj in številnih športnih ter kulturnih prireditev. 

Ludvik Zelko se je uveljavil tudi kot publicist, rezultat skupnega dela s sodelavci na Športni zvezi je letos izdan zbornik Oris športne dejavnosti v Murski Soboti, ki  prinaša pregled dogajanj na športnem področju v minulih sto letih v našem mestu.  

Zelko, kot velik poznavalec športa in številnih športnih panog, je sodeloval pri izdaji številnih športnih knjižic, med njimi Kronološki pregled razvoja hokeja na travi v Pomurju in Zgodovina hokeja na travi v Sloveniji, Atletika v Murski Soboti.

Za svoje delovanje v športu je Zelko prejel številna priznanja: Bloudkovo plaketo, Plaketo Olimpijskega komiteja Slovenije, Plaketo Nogometne zveze Slovenije, Plaketo MNZ Murska Sobota in druge. 
V tem letu s ponosom praznujemo 100 let organizirane športne dejavnosti v Murski Soboti in 60-letnico uspešnega delovanja Športne zveze in njenih predhodnic. Od tega je polovico, plodnih 50 let, s svojim strokovnim delom in z zastavljeno strategijo pri razvoju športa v naši občini zaznamoval Ludvik Zelko.

Gimnazija Murska Sobota - zahvalna listina

Zahvalno listino bo prejela Gimnazija Murska Sobota, ki je v iztekajočem se šolskem letu obeleževala sto let delovanja.

Ob tej priložnosti so dijaki in zaposleni soboške gimnazije s preko štiridesetimi prireditvami, katerih krona je bila slavnostna akademija, opozorili okolje na vlogo in nepogrešljivost soboške gimnazije v Pomurju in širše.

Pomen Gimnazije Murska Sobota se ne odraža zgolj preko znanja, ki ga je širila in zagotavljala lokalnemu okolju. Še posebej na začetku, takoj po združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je ta gimnazija predstavljala tudi enega izmed najpomembnejših generatorjev nacionalne identitete. Pri tem je bil ključnega pomena jezik in prav slovenski jezik je bil tista odlika, s katero je soboška gimnazija krepila naše okolje. Ob tem je treba izpostaviti, da je ob umetniškem, enako pomemben tudi strokovni vidik jezika. Soboška gimnazija je omogočila poslušati dijakom strokovna predavanja na tako visoki ravni prvič v slovenščini. To je bilo še toliko bolj pomembno zaradi sočasne ustanovitve naše prve univerze, na kateri so maturanti lahko tudi študij nadaljevali v maternem jeziku. 

Gimnazija je ves čas delovanja tesno vpeta v lokalno okolje in je bila velik generator pomembnih dogodkov in inštitucij. Tako so soboški gimnazijci ustanovili Klub prekmurskih akademikov, sedanji Klub prekmurskih študentov, ki se ponaša z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Podobno je bila Pomurska akademija – PAZU ustanovljena na pobudo generirano na soboški gimnaziji. 

Tudi v sodobnem času je gimnazija najpomembnejši svetilnik in glasnik kakovostnega izobraževanja in ustvarjanja bodočih intelektualcev, ne le v naši občini, ampak v Pomurju nasploh. Soboška gimnazija je s svojimi maturanti in intelektualnim okoljem, v katerega so se lahko zatekli profesorice in profesorji Pomurja, ki so v njem delovali, pustila neizbrisen in nenadomestljiv družbeni pomeni na vseh področjih civilizacijskega razvoja.

Rdeči Križ Slovenije - Območno združenje Murska Sobota, EHO Podpornica Murska Sobota in Škofijska karitas Murska Sobota - zahvalna listina

Zahvalno listino bodo prejele humanitarne organizacije Rdeči Križ Slovenije - Območno združenje Murska Sobota, EHO Podpornica Murska Sobota in Škofijska karitas Murska Sobota ter njihovi prostovoljci, ki so v času epidemije koronavirusa bistveno prispevali k zajezitvi širitve okužb in pomagali posameznikom, ki so se zaradi  krize znašli v stiski. Pri prvi pomoči vsem, ki so jo potrebovali, so se takoj, ko je župan sklical Občinski štab Civilne zaščite odzvale omenjene humanitarne organizacije, kasneje je Rdeči križ prevzel tudi koordinacijo njihovega delovanja. 

Po podatkih Štaba Civilne zaščite za Pomurje je v času trajanja epidemije pri aktivnostih na področju zaščite in reševanja v Pomurju sodelovalo kar 1.569 prostovoljcev Rdečega Križa, 638 prostovoljcev Škofijske Karitas in 717 prostovoljcev EHO – Podpornice.  

Člani Območnega združenja Rdečega križa, ki je prevzel koordinacijo delovanja humanitarnih organizacij v naši občini, so skupaj z ostalimi predstavniki humanitarnih organizacij  sodelovali v Občinskem štabu civilne zaščite. Tako so aktivno sodelovali v koordinaciji odziva v občini ter pomagali pri dostavi zdravil, prehrambnih paketov, toplih obrokov in higienskih pripomočkov ranljivim in ogroženim skupinam ljudi.