Kmetija Meolic je z več kot 50-letno tradicijo postala ena najsodobnejših kmetij v Sloveniji. S povezovanjem trajnostne pridelave, sodobne tehnologije in digitalizacije prispevajo k zmanjšanju vpliva na okolje ter zagotavljajo kakovostno slovensko hrano.
Kmetija Meolic je ena najsodobnejših kmetij v Sloveniji, ki se ukvarja s poljedelstvom in živinorejo.
»Naša kmetija se je razvila v eno najsodobnejših v Sloveniji na podlagi visoke produktivnosti, visoke tehnologije, znanja in digitalizacije, seveda ob predpostavki zelenega prehoda,« nam o razvoju kmetije pove Danilo Meolic, lastnik kmetije Meolic.
Družinska kmetija s petdesetletno tradicijo je trenutno v rokah druge generacije družine Meolic.
»Kmetija se je začela razvijati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Začela sta oče in mama, nato sva nadaljevala midva z ženo Renato,« nam pojasni Meolic.
Izjemno pomembno je, da se trajnostna prašičereja povezuje s sodobno tehnologijo, česar se na kmetiji Meolic še kako zavedajo.
»Trajnostno prašičerejo povezati s tehnologijo in novimi znanji je zelo pomembno, kajti zeleni prehod ima ključno vlogo v prašičereji, prav tako pa digitalizacija,« nam razloži.
Pomemben pa je tudi zeleni prehod, saj s tem prispevajo k izboljšanju stanja v naravi.
»Pri prašičereji je zeleni prehod izjemno pomemben predvsem pri zmanjšanju dušikovih izpustov. Zato imamo pokrito gnojno jamo in cisterno, s katero razvažamo gnojevko z vlečnimi cevmi, da zmanjšamo izgubo dušika,« doda.
Pri zmanjševanju toplogrednih plinov pomaga tudi sodobna mehanizacija, saj omogoča natančno in premišljeno gnojenje. Del sredstev za nakup sodobne mehanizacije so na kmetiji Meolic črpali tudi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
»S sodobno mehanizacijo gnojimo natančno tam in v takšnem odmerku, kot tla potrebujejo. S tem smo zelo prijazni do okolja, saj rastlinam zagotovimo točno toliko hranil, kot potrebujejo,« še razloži Meolic.
Na kmetiji imajo trenutno tisoč osemsto prašičev, ki bivajo v sodobnih hlevih, kar izboljšuje njihovo blaginjo in posledično tudi rezultate. Tudi ukrepi za dobrobit živali so bili delno sofinancirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
»Živali imajo več prostora, kot je predpisano – kar 20 odstotkov več talne površine. Stalna temperatura in prezračevanje sta ključna, saj se, ko se živali dobro počutijo, izboljša tudi njihovo zdravje,« pojasni.
Na kmetiji pa imajo že načrte za prihodnost in znanega naslednjega prevzemnika.
»Naša kmetija ima prihodnost v naslednji generaciji, v mladem prevzemniku. Kmetijo bomo še povečevali, digitalizirali in z zelenim prehodom skrbeli, da bomo čim manj škodovali okolju ter pridelali čim več zdrave slovenske hrane,« doda.
In kaj je pri takšnem uspehu najpomembnejše?
»Zagotovo znanje. Če uporabljaš znanje, je to predpogoj za nadaljnjo rast kmetije,« je jasen.
