Boris Krabonja: Poznam zelo malo revežev, ki so si sami krivi

Empatijo do ljudi, ki potrebujejo pomoč je dobil od babice, ki je bila preprosta ženska z nedokončano osnovno šolo, »ampak izjemno, izjemno pametna,« pojasni Krabonja.

S prostovoljstvom se je začel ukvarjati leta pred slabimi osmimi leti, ko mu je dijakinja povedala, v kako hudi socialni stiski je.

»Takrat mi je dekl ornk vrtgalo in sem rekel, da imam tega dovolj, da imam sranja, ki se dogaja čisto enostavno dovolj. Takrat sem se aktiviral.«

»Maribor je nesrečno mesto«

»Maribor je eno zelo nesrečno mesto,« pravi Krabonja in pojasni zakaj, »ker je prvi kolaps doživelo takoj po osamosvojitvi«. Številna podjetja, ki so zaposlovala več tisoč ljudi, so propadla in kar naenkrat je bilo veliko brezposelnih. »Maribor je padel krepko pod prag revščine.«

Potem se je Maribor počasi prebujal in ko je kazalo, da bo boljše pa se je zgodila svetovna kriza, ki je Maribor dotolkla do konca. 

Pesimističen glede volitev

Pravi, da je bistvna težava v Mariboru to, da se mladi ne vračajo domov, predvsem tisti, ko odhajajo študirat drugam, »drugo pa je, da imamo strašansko veliko težavo z župani in svetniki mestne občine Maribor«.

Glede prihajajočih lokalnih volitev je Krabonja zelo pesimističen, saj se boji, da se bo Mariboru zgodilo to, kar se mu ne bi smelo, in sicer, da se bodo vračali obrazi, ki se ne bi smeli.

Pomagajo okoli 700 ljudem

Up-ornik sicer trenutno pomaga okoli 700 ljudem, to so ljudje, ki so po besedah Krabonje »tako paralizirani, v eni tako hudi čustveni stiski, da je zelo težko, da se oni sami po sebi aktivirajo«.

Pravi, da pozna zelo malo ljudi - revežev, za katere bi lahko dejal, da so si sami krivi. Vendar prizna, da obstajajo tudi izjeme. 

Up-ornik se financira izključno iz donacij, približno dva tisoč ljudi imajo na seznamu, ki redno ali pa občasno nakazujejo. Večina od teh so fizične osebe, ki nakažujejo od pet do dvesto evrov na mesec.

Več o Up-orniku Borisu Krabonji in njegovem delu pa v zanimivem pogovoru.