Samozavedanje je sposobnost ozavestiti naša dejanja v preteklosti, prepoznati vzorce vedenja ter razumeti zakaj nekaj počnemo v sedanjosti.
Pomeni tudi prepoznavanje svojih misli in občutij v nekem trenutku, čustev s katerimi se odzivamo na situacije ter prepričanja, ki jih imamo o sebi in svetu okoli nas. Preprosto bi lahko samozavedanje poimenovali kot boljše razumevanje sebe.
Večji nadzor nad lastnim vedenjem se odraža pri medosebnih konfliktih
Visoko samozavedanje je napovedovalec posameznikove uspešnosti na več življenjskih področjih, saj posameznik hitreje prepozna dobro priložnost zase. Razvijanje jasnosti v samem sebi izboljšuje samovrednotenje, sprejemanje odločitev in viša splošno zadovoljstvo.
Samozavedanje lahko širimo tudi tako, da bolje označimo svoja čustva. Pri čemer zavestno ocenimo svoja čustva ter njihovo intenzivnost. Ko prepoznamo svoj čustveni odziv v določeni situaciji, dodelimo občutenemu čustvu poimenovanje. To poskušamo narediti čim bolj objektivno, saj več čustev kot pri sebi prepoznali, več lastnega vpliva lahko imamo na naše vedenje. Večji nadzor nad lastnim vedenjem se odraža pri medosebnih konfliktih, ki nastanejo tudi v delovnem okolju.
Tudi psihološka svetovanja lahko pripomorejo k boljšemu samozavedanju
Širjenje lastnega samozavedanja pripomore k zmanjšanju duševne stiske, boljši osebnostni rasti ter predstavlja osnovo za razvijanje socialnih spretnosti. Tako imenovane »mehke veščine« postajajo nepogrešljiva kompetenca na delovnih mestih.
Izboljšanje samozavedanja lahko dosežemo sami, lahko pa s pomočjo ustrezno usposobljenih strokovnjakov, kot so psihoterapevti in psihologi.
Tudi okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« je več kot 11.000 zaposlenim iz sedmih sodelujočih pilotskih podjetij in njihovim ožjim družinskim članom na voljo strokovna pomoč v primeru duševne stiske ali želje po osebnostni rasti ter širjenju samozavedanja.
Svetovanja tudi v online obliki
Svetovalce je možno kontaktirati elektronsko, telefonsko ali se dogovoriti za osebno srečanje. V času pandemije covid-19 pa so svetovanja dostopna tudi v online obliki. Dodatno lahko zaposleni preko spletnega portala dostopajo do raznovrstnih vsebin s področja ohranjanja in krepitve duševnega zdravja v obliki člankov, novic, spletnih seminarjev, vprašalnikov ter kvizov, ki prispevajo k večanju informiranosti in osveščenosti na tem področju.
Projektne aktivnosti in druge zanimive vsebine lahko spremljate na spletni strani www.naprej.eu.
