V Murski Soboti je očitno nekdaj bilo bogato kavarniško življenje, ki je povezovalo ljudi v kulturnem, družabnem in kulinaričnem smislu. Ste vedeli, da smo v našem mestu imeli kar nekaj slovitih kavarn?
Prva kavarna pri Hotelu Dobrai
Zgodovinar Franc Kuzmič pravi, da je stala prva kavarna v Murski Soboti pri poznejšem Hotelu Dobrai, in to Cazino, ki se omenja že leta 1875. Tu se je odvijalo družabno življenje; šah, kartanje in plesi, imeli pa so tudi svojo knjižnico. Sem je zahajala pretežno madžarska elita.
Leta 1909 je bil Cazino na novo odprt in preurejen, projektant opreme pa je bil domači arhitekt Laszlo Takač. Kavarni so rekli Velika kavarna, pozneje tudi Kavarna pri Kroni. Okrog leta 1920 je imel v posesti omenjeno kavarno kavarnar Geza Legenstein.
Legensteinovo kavarno je gimnazijski profesor Sušnik, ki je služboval v Soboti v letih 1922-1925, imenoval »kulturno središče«. Po besedah Kuzmiča je bila srednje velika nizka, prijetna soba. Le karbid je smrdel, takrat namreč elektrike še ni bilo. Tu je bilo tudi zbirališče športnega kluba Mura.
Faflikova kavarna
Leta 1936 je stavbo stare hranilnice na današnji Slovenski ulici nasproti Blagovnice kupil Alojz Faflik, jo preuredil za potrebe gostinskega lokala, a ni bistveno spremenil njene zunanje podobe.
Kavarna Franja Meolica
V kavarni Franja Meolica so lahko postregli s tremi vrstami kave, dvema vrstama mleka, tremi različnimi čaji, navadnim in jajčnim punčem, osmimi vrstami likerjev, s slivovko ali konjakom. Na zalogi so imeli še sedem vrst buteljčnega vina, tri vrste šampanjca, petanjsko slatino, malinovec in limonado. Gostom so po želji postregli tudi z manjšimi prigrizki iz jajc in sardin.
Pri delu v kavarni je sodelovala vsa družina. Kavarnarji so imeli običajno zaposlenega enega ali dva natakarja. Izbranim gostom je običajno stregel sam lastnik kavarne.
Kavarna Franca Sočiča
V kavarni Franca Sočiča, na današnji ulici Staneta Rozmana ob nekdanji glasbeni šoli, so vsak konec tedna potekali plesi, na katerih je igral eden od dveh soboških ciganskih orkestrov: Čičeri ali Baranja, dodaja Kuzmič. Plese ali veselice pa so občasno prirejali tudi v drugih kavarnah.
Tovarnar Josip Benko je leta 1924 v svoji poslovni stavbi na Lendavski cesti odprl kavarno, ki se je pozneje preimenovala v pivnico in zajtrkovalnico.
V vsaki kavarni je lahko gost prebiral različne domače ali tuje časopise in revije. Največja izbira časopisov naj bi bila v Faflekovi kavarni. Kot zanimivost povejmo še to, da so bili stalni gostje soboških kavarn po svoji politični pripadnosti in profesionalni dejavnosti pogosto strogo ločeni, dodaja Kuzmič.
Po vojni je sicer delovala tudi kavarna pri hotelu Zvezda, Centrali (prej Fafliku). Leta 1967 je bil zgrajen hotel Diana s kavarno, v začetku 70. let pa je v središču mesta iz Expres bifeja nastala še kavarna Jelša.
Foto: Murska Sobota ''inda''
