Na križišču ulice Štefana Kovača in Kocljeve ulice v Murski Soboti je prišlo do prometne nesreče.
Po poročanju mimoidočih naj bi osebni avtomobil na prehodu za pešce trčil v voznika električnega skiroja. Ta pa naj bi se v nesreči poškodoval. Na kraju dogodka so že reševalci, ki oskrbujejo poškodovanega in policisti, ki pregledujejo kraj nesreče.
Več informacij o prometni nesreči sledi.
korsmitov sin? tej se redno naganja s skirojon po ms…
Nej samo on... Pa saki mijsli, ka ma seposejdi prednost.
Večkrat sem izpostavil, da so ti skiroji kar problem. Dokaj hitri, neslišni, imajo zelo mala kolesa in ...
Sicer močno dvomim, kar je napisano in to je, da je avto trčil vanj na prehodu "za pešce"? Na tem mestu v Soboti so vsepovsod ob prehodih za pešce označeni še prehodi za kolesa. Se je peljal tam?
Kdo ima sploh prednost, če piše v CPP, da npr. kolesar nima prednosti, če seka vozno pot avtomobilu? Koliko kolesarjev to ve in koliko avtomobilistov, če kar vzorno ustvljajo pred temi prehodi? Sicer je za kolesarja, skirista in tudi pešca pomembneje, da dobro premisli, če bo iznenada zapeljal na te površine ali stopil na prehod. Kajti prednost ti nič ne pomaga, če te avto zbije, morda celo ubije.
In še ena cvetka glede skirojev: zadnjič se je eden peljal po BTC kar po trgovini. To verjetno ni dovoljeno, kje so bili varnostniki?
Tudi z bicikli na elektriko divjajo 60 po pločnikih.
Koršmit
Ni bil Koršmit, bil je Muškatlinov mali.
Piše ka ga je na prehodi za pešce, seveda zdaj do palik fse krivi kolesari, pešci. Nigdar je nej avtomobilist kriv, ges pa pravin ka je sigdar kriv. Namesto ka bi vozili avtoje potrpežlivo, divjaštvo, alkohol, sila, telefoneranje , neupoštevanje prednosti. Kolesari pa itak sigdar najebemo, te nas pa še dolik popluvlejo. Samo ešče malo, fsi te kolesarili, tak de gorivo drago.
In kakšna je razlika med voznikon skiroja, ki se pela čez prehod in kolesarja? Omejitev na kolesarski je 25km/h. Vsi legalni skiroji so omejeni na to hitrost. Ne pravin ka se keri ne pela hitrej, ampak to je ločena zadeva kero morejo nadzirati policisti. Dejstvo pa je, ka so kolesarske po MS neustrezno speljane po pločnikih, in to pripelje do 2 problemov:
1. pešci se ne ozirajo na talne oznake in hodijo po kolesarski (primer Štefana Kovača, ko gre mladina iz OŠ in GIM proti avtobusni, zavzemajo cel pločnik, potem famozni nočni tekači v skupini, ki z lučkami laufajo po centri MS, ko da je to njihov poligon)
2. vozniki koles (predvsem specialke) se vozijo po cesti, ker se njin pač ne ljubi voziti 25 na uro, pa verjetno jih v občutljive riti nabija trdi sedež, ker so kolesarske spelane čez izvennivojske robnike itd.
So pa kolesarji ena posebna sorta. Ko so na kolesarski jim ugajajo pravila kolesarske (prednost na prehodih itd.) ko pa je zastoj pa glatko šibajo mimo kolone skoz rondoje, skoz rdečo po cesti, ker se jim pač ne da čakati. Ka vožnje v štric izven naselij, ko da so na tour-u ne omenjan.
Ge pa pijše, ka se more kolesar pelati po kolesarskoj progi? Kolesarska proga je namenjena za enosledna vozila, ki ne presegajo 25 km/h. Vozila, ki to hitrost presegajo, se po kolesarski progi ne smejo voziti. Po tvojoj logiki bi se mogli tüdi motoristi voziti 25 km/h - po kolesarskoj progi.....
To debato sem imel z enim poznavalcem CPP na drugem portalu in me je nekako prepričal, da nimam prav glede tega, da mi ni potrebno zapeljati na kolesarsko stezo, če se peljem hitreje od 25 km/h. V Avstriji bi naj baje bilo tako, da se sam odločiš, kje se boš peljal? Mi smo itak stoletja za razvitimi državami glede kolesarske infrastrukture in o tem voditi debato je po svoje nesmiselno.
Policija ti bo v naši državi pač rekla, da se ne vozi hitreje od omenjene hitrosti in PIKA. S policajem se prepirati... izguba časa bi rekel.
Kaj si mislil s tem motoristom, pa mi ni jasno. Kje pa piše, da se motorist lahko sploh vozi po kolesarski stezi?
Vse premalo se daje pozornosti in kontrole prometu skirojev, kolesarjev in pešcev. Zakaj? Zato, ker kolesarju ali pešcu ne morejo zapisati kazenskih točk in ne vzeti vozniškega dovoljenja, torej je tudi izplen eventualnih kazni skoraj ničen. Radarske kontrole hitrosti avtomobilov in neuporaba varnostnih pasov pa je tisto, kar prinaša v proračun denar in temu se policisti najbolj posvečajo.
