Tokratni gost oddaje Dora - nedeljski pogovori je bil maratonski plavalec Martin Strel. Premagal je številne reke - od Mure in Drave do Donave ter najdaljše in zelo nevarne reke Amazonka.
Med številnimi rekami, ki jih je izjemni Martin Strel preplaval, se še kako dobro spominja leta 2005, ko je od izvira do izliva preplaval reko Muro.
»Mura je bila zelo zanimiva. Zelo čustvena zame. Videl sem, kaj ena reka, ki teče tu mimo Pomurja, pomeni ljudem. Prišli so župniki s tamburicami, prinesli so za piti in jaz sem pil vse, kar so mi dali. Šnops, medico, vino. Tako sem se napil. Tako pijan sem bil, da sem po vodi cik cak plaval. In povsod sem se ustavljal, kjer so bili ljudje,« se spominja.
Največji uspeh, ki ga štejemo maratonskemu plavalcu Martinu Strelu, je seveda Amazonka, največja in ena najnevarnejših rek na svetu, ki jo je preplaval leta 2007.
Pred plavanjem v najnevarnejših rekah sveta se je Martin Strel moral pripraviti tudi na izjemno nevarne podvige. Poleg slabih vremenskih pogojev, nevarnih bolezni, brzic, se je srečal tudi z nevarnimi živalmi.
»Preden sem skočil v Amazonko, sem eno leto z doktorji študiral, kako preživeti. Šel sem tudi v živalski vrt, kjer sem se dotaknil krokodila. Dotaknite se ga, če si ga upate! Jaz sem z morskim psom celo plaval, ker znam. Tega sem se prej naučil,« pravi.
Tudi piranje so bile del njegove nevarne plavalske preizkušnje po Amazonki.
»Piranje uživajo v mirnih vodah, kjer voda teče hitro, pa jih ni. Jaz sem bil nanje pripravljen. Smo imeli s sabo kose stare krvi. Okoli sedem paketov sem imel vedno v čolnu, in ko sem začutil ogenj, kar pomeni, da so me napadle piranje, sem samo zavpil »kri«. In so metali kri na drugo stran. Tako so vse piranje šle do krvi, jaz pa sem lahko plaval naprej,« pripoveduje.
Plaval tudi v piratski coni
»Pirati so barabe. Ko sem jaz prišel do te piratske cone, so prišli k meni še moji trije specialci z orožjem, ki se znajo pretepati. Vedel sem, da nam pirati sledijo in vedel sem, da oni nas podnevi ne bodo napadali, ker bi jih brazilska vojska takoj ujela. Oni imajo take čolne, da po zraku letijo, kot helikopter. Po deset metrov se dvigne nad vodo in leti čez grmovje. To so policisti, ki so izgubili službo in imajo najsodobnejše računalnike, GPS-je. In ko sem ladjo parkiral, so že preverjali našo pozicijo in so točno vedeli, kje sem. Tudi Indijanci so nam povedali, da nam sledijo. Vsake tri ure sem že pozicijo menjal. Petnajst milj gor in dol. Oni so prišli na pozicijo pa ni bilo nobenega tam in nas niso našli. Nikoli,« pravi.
Še pred Amazonko, leta 2000, pa je Martin Strel v 50. dneh premagal mrtvo reko Jangcenkjang.
»V tej reki je preko 2000 kemikalij. Zadnje tri tedne sem bil vsak dan v bolnici, da so me pripravili za naslednji dan. Ko pa sem končal, sploh nisem mogel hoditi,« se spominja.
Poleg velikanskih uspehov v maratonskem plavanju je Martin napisal tudi knjigo The Man Who Swam The Amazon, ki je bila prevedena v 23 jezikov, posneli pa so tudi film Big River Man, ki je dobila nagrado na festivalu Sundance. Trenutno Martin živi v Arizoni in že snuje nove načrte.
