Intervju s Primožem Kajdičem
Dodiplomski študij ste končali v Ljubljani, nato ste odšli na podiplomski študij v Mehiko. Zakaj ste se odločili ravno za Mehiko?
Po končanem dodiplomskem študiju sem imel željo študij nadaljevati. Ker pri nas ni smei astronomija na podiplomskem študiju, sem se odločil ya odhod v tujino. Mehiko pa mi je toplo priporočil moj tedanji mentor Dr. Tomaž Zwitter.
Pred kratkim ste v Mehiki doktorirali, vendar se kljub temu niste vrnili domov. Zakaj?
S končanim doktoratom še ne dobiš stalne zaposlitve praktično nikjer. Treba je še opraviti en posdoc ali dva. Posdoc je obdobje, ko si nabiraš izkušnje, znanje in sodelavce že kot neodvisen razisovalec, vendar si zaposlen za določen čas, ponavadi enega do treh let. Pri tem je treba prosto mesto za posdoc poiskati in ni vedno na voljo tam, kjer bi hotel.
Se imate namen vrniti v Slovenijo? če ja, kje se nameravate zaposliti po vrnitvi?
Možnost vrnitve v Slovenijo obstaja, seveda pa zavisi od delovnih mest, ki bodo na voljo končanem posdocu.
Poznamo vas kot ljubitelja astronomskih pojavov, med katerimi je za javnost verjetno najbolj spektakularen sončni mrk. Letos poleti se nam obeta popolni sončni mrk na Kitajskem. Si ga boste šli ogledat?
želja seveda je, vendar si mrka verjetno ne bom ogledal predvsem zaradi financ.
Po nekaterih popularnih teorijah za leto 2012 mnogi napovedujejo kot prelomno leto, tisti najbolj pesimistični pa to leto celo povezujejo s koncem sveta. Kaj tako posebnega naj bi se zgodilo takrat in kakšen vpliv bo to imelo na prebivalstvo na Zemlji?
Napovedi konca sveta se pojavljajo stalno. Pri tem različni po večini ne-znanstveniki uporabljajo dvomljive metode. Treba je vedeti da se prihodnosti ne da videti, napovedati pa se je da le z znanstvenimi metodami in še to v omejenem obsegu. Leta 2012 se najverjetneje ne bo zgodilo posebnega in bodo napovedovalci datum zelo verjetno morali prestaviti.
Ekologija in globalno segrevanje sta verjetno ena izmed najbolj perečih tem v zadnjih letih. Povprečna emperatura na Marsu se je v zadnjih 40 letih dvignila za nekaj več kot 0.5 ºC, podobno pa naj bi se zgodilo tudi na ostalih planetih v našem osončju. Je torej za globalno segrevanje Zemlje krivo Sonce, ali pa smo kljub temu ljudje tisti, ki nosimo največji del krivde za to.
Globalno segrevanje , ki nekoliko presega moje strokovno znanje. V kolikor je meni znano se klimatologi večinoma strinjajo, da je za segrevanje našega ozračja večinoma kriv človek. Dvig temperature na Marsu ni nikakor povezan z dvigom temperature na Zemlji, saj bi se to lahko zgodilo le, če bi Sonce povečalo svoj izsev, kar se pa ni zgodilo. Vzrok za globalno segrevanje na Marsu naj bi bili vetrovi, ki povzročajo, da se manjša odbojnost Marsovega površja. Mars torej nekoliko temni, pri tem pa vsrka več energije, kar ima za posledico segrevanje Marsovega površja.
Na enem izmed svojih nedavnih predavanj v Murski Soboti ste govorili tudi o tem, da se Luna oddaljuje od Zemlje. Zakaj prihaja do tega in kakšne posledice bo to imelo za nas?
Luna se od Zemlje oddaljuje in zato se upočasnjuje hitrost vrtenja Zemlje. V daljni prihodnosti se bosta Zemlja in Luna sinhronizirali - Luna bo Zemljo obkrožila v enakem času kot se bo Zemlja zavrtela okoli svoje osi, oz. v enem bodočem zemljinem dnevu. Vse to se dogaja zelo počasi in mi tega v praksi ne zaznamo. Se bo pa nekoč življenje na Zemlji moralo privaditi na dni in noči, ki bodo trajali več trenutnih zemljinih dni.
Nedavno so oči medijev in javnosti bile uprte v CERN v Švici, kjer so poskušali pognati veliki hadronski trkalnik. Kaj je ta ogromna naprava in kakšne praktične koristi bo lahko človeštvo imelo iz izsledkov raziskav in poskusov?
CERN je pospeševalnik/trkalnik osnovnih delcev, s katerimi zanstveniki za delček sekunde reproducirajo fizikalne razmere, kot so bile ob začetku Vesolja. Pri tem so v preteklosti že odkrili veliko delcev, ki so skupaj z nam bolj znanimi osnovnimi delci (protoni, nevtroni in elektroni) določajo fizikalne zakone. Zdaj iščejo t.i. Higgsov bozon, s katerim bodo pojasnili izvor tako osnovnih lastnosti osnovnih delcev, kot je masa.
Mnogi so ob tem svarili pred pogubnimi posledicami zagona tega trkalnika. Zagon so sicer zaradi okvare prestavili, dvomi pa ostajajo. Imajo ta svarila po vašem mnenju kakšno fizikalno osnovo ali pa so skrbi odveč?
Po mnenju večine kompetetnih fizikov so skrbi popolnoma odveč. Bojazen, da bi ob experimentu nastala črna luknja, ki bi bila usodna za nas je neutemeljena. Takšne mini črne luknje, ki lahko obstajajo le delček sekunde, nenehoma nastajajo ob trku kozmičnih žarkov z atomi v zemljii atmosferi, pa se zaradi tega prav nič ne sekiramo.
