Ko smo Carol vprašali, ali lahko njeno zgodbo objavimo, je rekla: »Da, a le če napišete, v kako čudoviti deželi živite.«
Carol Guy živi na Ptuju, a je večino svojega življenja preživela v rodni Veliki Britaniji in v Združenih državah Amerike. Po osmih letih življenja v San Franciscu so se z družino odločili za potovanje po Evropi. Ne vedoč, kam bi se odpravili iz Benetk, so za predlog vprašali druge turiste. Ti so pohvalili čudovito reko Sočo in prijazne ljudi v Sloveniji, zato so se Guyi od naših italijanskih sosedov odpravili v Slovenijo.
Po srečnem naključju – njihov avtodom se je pokvaril ravno tukaj – je na Ptuju preživela več časa, kot je nameravala. In naše mesto jo je tako očaralo, da se je odločila sem preseliti. Na poljih je videla ženske pobirati regrat, kar je zanjo odločitev zapečatilo.
»Ko vidiš ljudi nabirati regrat, pomisliš, da tukaj pač želiš živeti.«
Carol Guy
Dokončno so se preselili pred petimi leti. Niso znali jezika, toda slovenska prijaznost in dejstvo, da Slovenci zelo dobro govorimo angleško, so jim omogočili, da so brez večjih uredili vse potrebno: »Ko smo se vselili, so nas sosedi pozdravili s košaro domače zelenjave in nas povabili na kavo.« Takrat je Carol videla, da vse ne bo tako težko.
»Ko smo se vselili, so nas sosedi pozdravili s košaro domače zelenjave in nas povabili na kavo.«
Carol Guy
Toda preglavice ji je slovenščina povzročala, kot priznava, pri domačih nalogah svojih otrok: »Ko smo končno odkrili Google Prevajalnik, je bila to rešilna bilka.«
Za njene otroke pa je bilo učenje jezika precej preprosto, saj že vsi govorijo slovensko. Sama veliko slovenščine razume, nekaj je govori. »A traja veliko časa, da najprej vse procesiram v možganih,« dodaja, in svoje znanje na lestvici oceni s štiri od deset.
»Ko smo končno odkrili Google Prevajalnik, je bila to rešilna bilka.«
Carol Guy
Najočitnejše razlike, ki jih je Carol našla med Slovenijo ter ZDA in Veliko Britanijo, so:
Birokracija. Ta je v ZDA še veliko bolj dolgotrajna in zapletena, kot tukaj: »Tukaj so ljudje vsaj prijazni in se ti po najboljših močeh trudijo pomagati. Da lahko grem na Upravno enoto na Ptuju, je zelo priročno. V San Franciscu sem se morala do tja voziti petdeset kilometrov in nato še dolgo čakati v vrsti, kar ni bila prijetna izkušnja.«
Promet. Ameriške avtoceste so štiri- ali petpasovne in gneča je prav na vseh, pravi Carol. Nihče ne prehiteva po določenem pasu, vsi vozijo, kakor se jim ljubi.
Cene nepremičnin. Ker so hiše tako zelo drage, morajo ljudje živeti daleč stran od delovnega mesta, kar lahko pomeni tudi dve ali štiri ure na dan, preživete v avtomobilu. Od dneva ti tako ne preostane veliko, težko je imeti kakovostno družinsko življenje.
Hiša v San Franciscu, ki meri 45 kvadratnih metrov, z lahkoto preseže ceno pol milijona evrov. »Pol milijona za škatlo,« pripomni Carol. Veliko ljudi, ki si takšnih cen ne more privoščiti, živi v prenatrpanih hišah ali v svojih avtomobilih.
Zdravstvo. »Ko sem v ZDA s popadki prišla na urgenco, je bila prva stvar, ki so me jo vprašali, ali imam zavarovanje, ne pa, ali sem dobro. Preko službe sem imela 90-odstotno zavarovanje, a sem po porodu od bolnišnice kljub temu dobila račun. Za tri tisoč dolarjev. In to je bilo dobro zavarovanje.«
Šolstvo. Starša družine, pri kateri je Carol delala kot varuška, sta bila premožna pravnik in zdravnica, a sta kljub temu varčevalni račun, s katerim sta nameravala plačati otrokom fakulteto, odprla, še preden so se sploh rodili. To, da se v osnovni šoli poučuje predmete, kot so glasba, likovna in športna vzgoja, je bilo za Carol neverjetno. V Veliki Britaniji je to mogoče le na privatni šoli, katere cena je vsaj trinajst tisoč evrov na leto.
Z izjemo neznanja jezika je zanjo izkušnja s Slovenijo popolnoma pozitivna: »Vse v Sloveniji je čudovito.« Carol se je zahvalila Slovencem za okusno gobovo juho, zaradi katere zdaj njena hčerka končno je gobe. Smučat ni šla še nikoli, prav tako ni bila na Triglavu, a si obojega želi.
Vrtnari in hodi na sprehode. Zase pravi, da še zmeraj ne zna skuhati dobre turške kave. Navdušujejo jo traktorji na bencinskih postajah. Na vprašanje, kaj bi pri Sloveniji spremenila, se ni spomnila prav veliko. Na vprašanje, kaj je najlepša stvar na Ptuju, pa je odvrnila: »Vaše darilo so ljudje.«
»Vse v Sloveniji je čudovito. Vaše darilo so ljudje.«
Carol Guy
Carol je o svojem doživljanju spregovorila na potopisnem predavanju 'Why I Live in Slovenia When I Could Have Stayed in the UK or the USA', ki ga je v petek organiziral Center interesnih dejavnosti Ptuj.
