Številni evropski poslanci iz različnih političnih skupin se zavzemajo, da bi v EU ukinili premik ure dvakrat letno.
Premik ure naj bi tudi znanstveno dokazano botroval zdravstvenim težavam in povečuje tveganje za nesreče in administrativne stroške. Prihranka porabe energije, kateremu je bilo premikanje ure sprva namenjeno, pa dejansko naj ne bi bilo.
Na temo premikanja ure so v Strasbourgu debatirali evropski poslanci in se zavzeli za ukinitev premikanja ure, ki je ga opravimo v mesecu marcu in oktobru. O predlogu bodo evropski poslanci sicer odločali v bližnji prihodnosti.
Prvotno so poletni čas uvedli, da bi prihranili energijo. A ta cilj, kot je dejal češki evroposlanec Pavel Svoboda, ni bil nikoli dosežen. So pa znanstveniki ugotovili, da premik ure vedno zmoti cirkadialni ritem, ki so ga raziskovali tudi letošnji Nobelovi nagrajenci za medicino. To pogosto vodi v motnje spanja in koncentracije, v nekaterih primerih botruje tudi depresiji.
Premikanje ure ima negativne učinke
Na negativne posledice je opozorila tudi vodja francoskega združenja proti prehodu na poletni čas Eleonore Gabarain. Ta pravi, da premikanje ure med drugim povečuje tveganje za prometne in delovne nesreče. V logistiki in prometu pa premik ure zvišuje administrativne stroške ter povzroča nepotrebne dodatne stroške, poroča STA. V Sloveniji sicer uro premikamo od leta 1983 naprej, na splošno pa ure po svetu premikajo v približno sedemdesetih državah.
Med podporniki pobude sta tudi poslanca iz Slovenije Romana Tomc in Igor Šoltes.
