Megalodon, ki je živel v Panonskem morju, je prednik velikega belega morskega psa. V njegovih ustih bi lahko stalo deset ljudi.
Na območju, kjer danes leži Pomurje, je pred milijoni let bilo Panonsko morje, bogato s floro in favno. Na vrhu prehranjevalne verige v Panonskem morju je nedvomno bil Megalodon, prednik velikega belega morskega psa, ki je bil strah in trepet vseh živali v Panonskem morju. Njegov zob hrani direktor Javnega zavoda za upravljanje območja Požeško-slavonske županije Ivica Samardžič, njegove ostanke pa so pred nekaj leti našli tudi v vinogradu pod Gorjanci.
Charcharodon – Megalodon je bil največji morski pes Panonskega morja in je v Slavoniji živel pred 17 milijoni let, v obdobju miocena. Današnji veliki beli morski psi so veliki do deset metrov, medtem ko naj bi njegov prednik, ki je plaval po naših krajih, meril celo čez 20 metrov.
Preko tisoč zob
Ko je Megalodon pokazal svoje žrelo je bilo mogoče zagledati preko tisoč zob razporejenih v tri vrste. Po nekaterih podatkih je predstavljal največjo živo morsko pošast, njegova teža je lahko dosegla tudi do 103 tone.
Poleg fosilov zob na pobočju Papuka, so paleontologi našli tudi fosile vretenc, fragmentov reber, ušesne kosti in del okostja plavuti delfinov, kitov, morskih mačk, morskih krav in nosoroga, ki so živeli v Panonskem morju in ob obali Panonskega morja.
Morske pošasti v Panonskem morju
Pregled zgodovine nam obelodani, da največji morski predatorji niso povezani z Jadranom ampak s Slavonijo oziroma Panonskim morjem. Ostanki nosoroga, ki so ga našli na Papuku je prednik današnjega afriškega nosoroga, morske mačke pa so bile velike od dva do dva metra in pol. Paleontologi odkrivajo najbolj dragocene priomerke živali in rastlin prav na obrobju Papuka in Psunja, ki se nahajata na Hrvaškem. Poleg ostankov živali, so zanimivi tudi ostanki školjk, ostrig in pektena, ki so veliki do 30 centimetrov in so se ohranili fosilni ostanki v mulju.
Bogato rastlinstvo in živalstvo
Panonsko morje je bilo bogato z različnimi rastlinami in živalmi, med rastlinskimi vrstami je bilo todu veliko vrst evkaliptusa, kar govori, da je na tem območju vladala subtropska klima, kot na današnjem severu Afrike.
Usoda Panonskega morja
Geopark, Psunj in Krndija so bili otoki slavonskega arhipelaga na 250 metrih nadmorske višine. Morje se je postopoma ločilo od velikega oceana, postopoma postajalo vse bolj sladko in se spremenilo v jezero, ki je postopoma izparelo.
Nahajališče ob Papuku je tako izjemno dragoceno in bogato s fosiliziranimi ostanki, ki pričajo o daljni preteklosti tega območja.
