Na Hrvaškem so mediji razkrili, da se je kar nekaj odmerkov cepiva proti koronavirusu porabilo v nasprotju s strategijo, ki pri cepljenju določa prednostne skupine. Z njimi so namreč cepili vplivne Hrvate.
V začetku decembra lani je hrvaški štab civilne zaščite predstavil nacionalni načrt cepljenja in pri tem sporočil, da je Hrvaška naročila 5,6 milijona odmerkov cepiva proti koronavirusu.
Direktor državnega štaba Krunoslav Capak je hkrati predstavil načrt cepljenja, ki naj bi po njegovih besedah vseboval vse pomembne elemente, razen datuma razdeljevanj cepiva in količin cepiva.
Pri tem je Capak poudaril, da bodo prednostno cepljeni predvsem kronično bolni posamezniki, ljudje v zdravstvu, stanovalci domov za starejše in delovno osebje v domovih.
»Cepivo bo brezplačno in prostovoljno, ne bo obvezno. Vendar bi bilo dobro cepiti čim več ljudi, zagotavlja nam kolektivno imunost. S samim cepljenjem se obdobje brez mask še kmalu ne bo začelo,« je takrat izpostavil Capak.
Sedaj, dva meseca kasneje pa Index.hr poroča, da so se stvari na Hrvaškem obrnile popolnoma v drugačno smer. Če je pristojne sprva skrbelo, da bo največja težava ta, da se ljudje ne bodo želeli cepiti, pa sta se kmalu pojavili veliko večji težavi, in sicer premalo dobavljenih cepiv ter cepljenje mimo vrste.
PREBERITE ŠE:
Vplivni Hrvati že cepljeni mimo vrste
Hrvaški mediji so tako izvedeli, da se je preko vrste cepilo veliko Hrvatov, ki zasedajo pomembne funkcije. Med njimi sta rektor zagrebške univerze Damir Boras in njegova žena, mati direktorice Klinike za nalezljive bolezni Alemke Markotić, nekdanji finančni minister Slavko Linić, predsednik hrvaške gospodarske zbornice Luka Burilović, pa tudi župan Koprivnice in Križevcev Darko Koren in viceguvernerka hrvaške nacionalne banke Ivana Jakir Bajo.
Tako je na primer prav Ivana Jakir Bajo izjavila, da sodi v skupino z visokim tveganjem za zdravje in da je bila zaradi tega cepljena januarja, čeprav je bila sama rojena leta 1974 in glede na objavljeno tabelo prednostnih nalog cepljenja s strani hrvaškega inštituta za javno zdravje ni v nobeni od sedmih prednostnih skupin.
Zaradi tega se je oglasil tudi hrvaški štab civilne zaščite, ki je po velikem pritisku javnosti podrobneje izdelal in dopolnil nacionalni načrt cepljenja, v katerem je pojasnil tudi, kako ravnati s tako imenovanim presežnim cepivom, gre za šesti odmerek, ki je v zadnjih dneh povzročil tolikšen škandal.
PREBERITE ŠE:
Tudi v Sloveniji skoraj 300 oseb cepljenih mimo vrste
Podobna situacija se je nedavno zgodila tudi v Sloveniji. Zdravstveni inšpektorat je namreč ob koncu februarja obiskal 15 cepilnih mest, kjer so na treh ugotovili, da so cepili tudi družinske člane zaposlenih oziroma posameznike, ki po strategiji do cepljenja še niso upravičeni.
Inšpektorat je tako ugotovil, da je bilo od začetka izvajanja cepljenja proti covidu-19 do 16. januarja 297 odmerkov cepiva oziroma dva odstotka odmerkov porabljenih v nasprotju s strategijo, ki pri cepljenju določa prednostne skupine.
Na šestih cepilnih mestih so ugotovili, da so cepili v nasprotju s strategijo, ki predvideva, da se v prvi vrsti cepijo zdravstveni delavci, zaposleni in oskrbovanci v zdravstvenih domovih in starejše prebivalstvo.
V šesti ustanovah, največ na Onkološkem inštitutu Ljubljana, pa so cepili tudi osebe, ki niso sodile v prednostne skupine strategije, to so bili na primer sorodniki, partnerji in prijatelji zaposlenih, je takrat poročal STA.
Pri tem je šlo praviloma za cepljenje z dodatno pridobljenimi odmerki cepiva, torej v primerih, ko je bilo iz posamezne stekleničke cepiva pridobljenih šest odmerkov in ne pet, za kolikor je bilo sicer cepivo sprva registrirano.
Do tega je prihajalo vse do 20. januarja. Od tega datuma pa so izvajalci cepljenja obvezani porabiti šesti odmerek cepiva. Evropska agencija za zdravila je sicer že 8. januarja posodobila smernice glede uporabe cepiva proti covidu-19 Pfizerja in nemškega BioNTecha in odobrila, da se iz ene stekleničke lahko uporabi šest in ne le pet odmerkov cepiva.
