Preprečevanje spolnega nasilja nad otroki

Če otrok nekomu zaupa, da je spolno zlorabljen, je to klic na pomoč. Otroci o zlorabi težko spregovorijo, težko se odzovejo in največkrat prelagajo odgovornost in krivdo za dejanje, ki jim je bilo storjeno, na sebe. Neodzivnost na klic na pomoč, pomeni so

Statistika odkritih napadov na osebo mlajšo od 15 let, že od leta 1993 v Sloveniji kaže trend naraščanja. Kljub vsem novim znanjem in pogledom, zakonodaji in ozaveščanju ter pomembnosti preprečevanja napadov in spolnih zlorab otrok, je bilo število razkritih kaznivih dejanj spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let v letu 2012, kar 218.

Na policiji v Murski Soboti, so v letu 2013 obravnavali 6 prijav sumov spolnega napada na osebo mlajšo od petnajst let. Od tega so podali na pristojno državno tožilstvo 4 kazenske ovadbe in 2 poročili. V letošnjem letu so do sedaj zbirali prijave o sumu navedenega kaznivega dejanja v enem primeru in podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Po podatkih za leto 2012 so zbirali obvestila v 17 primerih, podali so v 9 primerih kazensko ovadbo in 8 primerih poročilo. V letu 2011 je bilo 14 ovadb in 2 poročili, za leto 2010 pa 10 ovadb in 3 poročila. Po ugotovitvah policije prihaja do velikega razkoraka med številom prijavljenih spolnih zlorab in dejanskim številom zlorab. Navadno spolne zlorabe prijavljajo Centri za socialno delo, ki zaznajo le te v okviru svojega dela. Prav tako v šolah, vzgojnih zavodih, vrtcih tudi pošiljajo prijave, v kolikor otrok o tem spregovori. Najmanj prijav prihaja z naslova roditeljev ali sorodnikov.

Uradni statistični podatki o spolnem nasilju nad ženskami so pomanjkljivi in po izkušnjah nevladnih organizacij, ki se srečujejo z žrtvami takšnega nasilja, kar nekajkrat nižji od dejanskega stanja. Izven statističnih kazalcev se letno beleži v povprečju 200 kaznivih dejanj spolnih napadov na otroke do 15 leta, od katerih se skoraj 80% zgodi v družini. Javno dostopni statistični podatki obsojenih polnoletnih oseb v Sloveniji, za kaznivo dejanje spolnega nasilja, navajajo za leto 2010 in 2011, 93 in 80 storilcev, ki so vsi bili moški. Nekatere žrtve o tem nikoli ne spregovorijo.

S policije in CSD Murska Sobota so nam sporočili, da če hočemo opaziti in prepoznati spolno zlorabljenega otroka, moramo biti pozorni na spremembe, ki jih zaznavamo v njegovem vedenju. Vedenje pogosteje »razkrivajo« s svojim spremenjenim vedenjem oziroma s s posledicami, ki jih pogojuje zloraba. Manj pa z verbalnimi sporočili. Tako lahko opazimo razločno močne spremembe čustev, obnašanju, kot so izbruhi jeze, žalost, strah. Otrok se lahko zapre vase, se izmika stikom ali druženju z določeno osebo. Otrok lahko postane agresiven. Pojavljajo se tudi težave s spanjem, nočne more, močenje postelje, bolečine v spodjem delu trebuha, utrujenost, težave s sečili, prepogosto neprikrito samozadovoljevanje, infekcije, neprimerna spolna znanja. Ko je otrok starejši, lahko beži od doma, izostaja od pouka, pojavlja se zloraba substanc – alkohola, mamil, motnje hranjenja.

Kdo so žrtve spolnih zlorab?

- Obstaja veliko sivo polje neodkritega spolnega nasilja, enako velja tudi za spolno zlorabo otrok.

- Tri četrtine zlorab, ki so bile odkrite v ZDA v letih 1985 – 1989, je bilo odkritih naključno.

- Tuji strokovnjaki navajajo, da naj bi bilo spolno zlorabljenih približno od 19% do 27% deklic in od 9% do 16% dečkov. (Frei, Finkelhor &Williams in drugi)

- Povprečna starost zlorabljenih naj bi bila od 9 do 10 let.

- Spolna zloraba naj bi se za 22% dečkov in 23% deklic začela pred izpolnjenim osmim letom starosti.

Napačne predstave o spolnih zlorabah otrok

- Največja nevarnost preži s strani neznancev.

Nevarnost pred neznanci ni glavni problem, saj je kar v 85% primerov storilec član otrokove družine ali nekdo, ki ga otrok pozna in mu zaupa.

- Žrtev je običajno najstnica

Žrtve spolnih napadov so deklice (dekleta) in dečki (fantje) vseh starosti. Pogosto so žrtve majhni otroci ali celo dojenčki.

- Spolne zlorabe se dogajajo v družinah z izkazanimi problemi.

Spolne zlorabe se dogajajo v družinah, ki pripadajo različnim slojem, izobrazbi, materialnemu statusu, etnični, verski pripadnosti itd.

- Otroci o spolni zlorabi lažejo ali si domišljajo, da se je zgodil.

Otroci o spolni zlorabi ne lažejo. Obstoječa svetovna literatura potrjuje, da se je kar v 98% izkazalo, da so izjave otrok o zlorabi resnične. Spolna zloraba otrok je običajno povezana s fizičnim nasiljem.

- Za spolno zlorabo otrok je značilno, da fizična prisila

Pogosto ni prisotna. Namesto te storilec uporablja obljube, grožnje, podkupovanja, zastraševanja ipd.

KAKO POMAGATI OTROKU, KO SPREGOVORI O ZLORABI?

1. Otroku moramo verjeti. Vedeti moramo, da otroci o zlorabah ne lažejo.

2. Vzemimo si čas za pogovor. Otrok, ki je žrtev spolnega nasilja, potrebuje veliko poguma, da spregovori o nasilju.

3. Otroku povejmo, da je prav, da je spregovoril. Poudariti moramo, da je absolutno pravilno, da je spregovoril o zlorabi.

4. Otroku zagotovimo, da ni ničesar kriv. Otroku moramo večkrat ponoviti, da ni kriv za nasilje, da krivdo nosi izključno povzročitelj spolnega nasilja.

5. Previdno raziščimo otrokovo doživljanje. Otroku ponudimo paleto različnih čustev in ga spodbujajmo, da opiše svoje občutke. Ne vsiljujmo mu svojih predstav, rešitev, pogledov.

6. Ničesar ne obljubljajmo. Obljubimo lahko samo to, kar lahko sami izpolnimo oz. storimo.

7. Poskrbimo zase Zavedajmo se, da nas pričanja o zlorabah lahko prizadenejo, lahko se počutimo soodgovorni za rešitev otroka. Poiščimo pomoč.

Največja moč je znanje in preventiva

Za vsak sum takega kaznivega dejanja mora biti čim prej obveščena policija. Otroku se mora zagotoviti varno okolje in pravočasna strokovno pomoč, ki je je bistvena. Preveč krat se zgodi, da se pri kakršnem koli nasilju, ne samo spolnem nasilju, preprosto obrnemo stran in smo tiho. Zlorabljen otrok ne potrebuje usmiljenja, temveč pomoč. Tako trdi tudi vodja oddelka za splošno kriminaliteto v sektorju pomurske kriminalistične policije Robert Roudi. Spolna zloraba otrok je tema, o kateri ne radi govorimo. Tragične zgodbe pa to občutljivo vprašanje postavljajo v ospredje.

Zavedati se moramo, da je lažna prijava kaznivo dejanje, kar pa še ne pomeni, da bo tisti, ki je podal prijavo o zlorabi in se te ne dokaže, tudi kazensko odgovarjal. Kazensko odgovarja tisti, ki naznani dejanje zlorabe, za katerega ve, da se ni zgodilo. Zalžnimi prijavami škodujemo bodočim žrtvam. Na policiji vsako ovadbo, ki jo prejmejo, vzamejo popolnoma resno in odgovorno ter vsako tudi preiskujejo.