Ob začetku šolskega in študijskega leta ter ob zaključevanju koledarskega leta, ko je veliko dogodkov in množičnih zabav, namenjenih mladim, velja opozoriti na posledice pitja alkohola med mladostniki.
Za zmanjševanje škode zaradi alkohola v naši družbi je nujno potrebno vzpostaviti bolj kritičen odnos do posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola ter doseči širši družbeni konsenz glede ukrepov za zmanjševanje škode zaradi alkohola. Potrebno bi bilo uvesti tudi prepoved popivanja na javnih površinah ob prireditvah za mlade, tak ukrep je v interesu zaščite mladih in njihovega zdravja.
Znamo praznovati brez alkohola?
Skoraj ni dogodka, veselega ali žalostnega, ki ga ne bi v naši kulturi in družbi pospremil tudi alkohol. »Toleranca do pitja alkohola in opijanja je v Sloveniji prevelika. To se odraža tudi v vedenju mladih. Sprejem mladega človeka, še posebej mladoletne osebe, v bolnišnico zaradi zastrupitve z alkoholom je skrajno resna zadeva, saj se lahko konča tudi s smrtjo, « je opozorila Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Več kot polovica mladostnikov pije alkoholne pijače
Po raziskavah NIJZ več kot polovica mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let občasno pije alkoholne pijače, več kot četrtina 15-letnikov jih pije vsaj enkrat na teden. Fantje pijejo in se opijajo pogosteje kot dekleta, a se 15-letnice v opijanju približujejo fantom.
Slovenski podatki tudi kažejo, da so naši mladostniki izpostavljeni pogostejšemu pitju alkoholnih pijač in višjim koncentracijam alkohola v primerjavi z mednarodnim povprečjem. Pitje alkohola v tem občutljivem obdobju je lahko bolj tvegano tudi glede izpostavljenosti koncentraciji etanola, kar se lahko konča tudi s smrtnim izidom. Pasti zlorabe alkohola pa niso vezane le na posameznika, ki pije alkohol.
Barbara Lovrečič z NIJZ je povedala: »Še posebej zaskrbljujoče je ponavljajoče se pitje alkohola in pitje alkohola v večjih količinah, ko so možgani mladostnikov izpostavljeni visokim koncentracijam etanola. Mladostniki so tako ogroženi za akutne učinke alkohola (npr. zastrupitev z alkoholom), poškodbe, nesreče, tvegano vedenje, posledice v socialno-družbenem okolju, kot tudi druge dolgoročne posledice, ki se odražajo na možganih. Mladostniki predstavljajo še posebej ranljivo skupino, saj se možgani v tem obdobju še niso v celoti razvili, hkrati pa je alkohol nevrotoksičen oziroma škodljiv za centralni živčni sistem. Vse pogostejše so domneve, da zgodnja izpostavljenost alkoholu v mladostništvu povečuje tveganje za težave zaradi alkohola in duševne motnje tudi kasneje v življenju.«
Najpogostejši razlogi za pitje so sprostitev, samozavest in premagovanje težav
Razlogi, ki jih mladi navajajo za pitje alkohola, so v prvi vrsti, da se sprostijo, da so bolj pogumni in samozavestni, da si ustvarijo prijetno vzdušje, da pozabijo na težave v šoli in da premagujejo zaskrbljenost. Med vzroki mladi navajajo tudi vrstniški pritisk, prilagajanje posameznika družbi in lažje sklepanje novih poznanstev.
Pitje mladih spodbujajo tudi oglasi, preprost nakup alkohola ter všečen videz in okus alkoholnih pijač, navajajo pa tudi visoko ceno brezalkoholnih pijač. Odnos odraslih do alkohola in vzor, ki ga dajejo mladim, pomembno vplivata na odnos, ki si ga do te droge izoblikujejo mladi sami in na njihovo vedenje v povezavi z alkoholom. Kot povedo mladi, prvo alkoholno pijačo najpogosteje dobijo ali popijejo doma.
Tvegano vedenje in eksperimentiranje sta v obdobju mladostništva pogosta in se temu v celoti težko izognemo, lahko pa mladostniku pomagamo z ustreznimi zgledi, s stališči, pogovorom in možnostjo priučitve socialnih veščin, da se lahko mladostnik ustrezno odziva, in z omejitvijo dostopa do alkohola.
Slovenci smo tolerantni do pitja alkohola
Odnos slovenske družbe je do alkohola izrazito toleranten, poseben izziv tako na ravni posameznika kot države predstavlja vzpostavitev bolj kritičnega odnosa do posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola. Problematika zahteva celovit pristop. Širši družbeni konsenz je ključnega pomena za boljšo učinkovitost ukrepov na področju alkoholne politike. To pomeni tudi, da mora država, ki želi biti uspešna pri zmanjševanju tveganega in škodljivega uživanja alkohola, sočasno vpeljevati več ukrepov.
Kot najbolj učinkoviti so se izkazali ukrepi zmanjševanja (fizične in finančne) dostopnosti do alkohola, kamor sodijo ukrepi poviševanja trošarin in cen alkohola, ukrepi prepovedi nakupa alkohola na določenih krajih, ob določenih urah ter starostna omejitev.
Alkoholnih pijač ne pijejo in se z njimi opijajo vsi mladi pa tudi odrasli! Mnogi mladi alkohola ne potrebujejo, da se zabavajo, da se družijo z vrstniki in prijatelji, da se približajo ljubljeni osebi.
Kaj pa mladi sami predlagajo za zmanjševanje pitja in opijanja?
- spodbujanje in nagrajevanje neuživanja alkohola;
- več prostorov, ki bodo namenjeni aktivnemu druženju med mladimi;
- okusne in privlačne brezalkoholne pijače, ki bodo cenejše od alkohola;
- širjenje informacij o škodljivih učinkih pitja alkohola, ki bodo mladim razumljive;
- širjenje dejstva, da alkohol ni samo problem mladih, odrasli so namreč tisti, ki na mlade prenašajo odnos do alkohola.
