Zamislite si pol gole moške, ki tečejo po ulicah in bičajo mlade ženske s še krvavimi trakovi iz sveže kozje kože. Mogoče je slišati malo močnejša verzija sado-mazo igric, ampak to se je dogajalo v starem Rimu vse do leta 496 našega štetja.
Zgodovina Valentinovega
V času okrog 15. februarja je bil čas Volčjega festivala, kateri je predstavljal obred prečiščevanja in plodnosti. Leta 496. je papež Gelasius prepovedal ta običaj in razglasil 14. februar za dan sv. Valentina.
Kdo je bil sv. Valentin? Identiteto obdaja velika mera skrivnosti. Celo toliko, da so v Vatikanu leta 1960 odstranili ta dan iz Katoliškega Cerkvenega koledarja svetnikov. So pa obstajali vsaj trije moški z imenom Valentin okrog leta 200 našega štetja. Vsi trije so umrli strašne smrti.
Prvi Valentin je bil svečenik v Rimskem cesarstvu, ki je pomagal pri preganjanju kristjanov v času vladavine Claudiusa II. Ko so ga ujeli, mu je uspelo vrniti vid mlademu slepemu dekletu, ki se je v njega zaljubila. Valentinu so odsekali glavo 14. februarja.
Drugi Valentin je bil pobožen škof v Terni, katerega so tudi mučili in obglavili v času vladavine Claudiusa II.
Tretji Valentin je opravljal poroke v tajnosti, s tem je ignoriral prepoved poroke, ki jo je izdal Claudius II. Ko je duhovnik ljubezni bil ujet, se je po legendi zaljubil v ječarjevo hčer. Pred smrtjo z obglavljanjem je napisal poslovilno sporočilo in se podpisal »Tvoj Valentin«.
Poleg samih legend, so prve povezave romantike s 14. februarjem, prišle z angleškim pesnikom Geoffrey Chaucerom, pesnikom in avtorjem Canterburyjskih zgodb. V svoji pesmi »Ptičji parlament«, Chaucer opisuje dan sv. Valentina kot čas, ko se »ptički ženijo«.
Verjeli ali ne ...
Verjeli ali ne, lekarne v Ameriki vsako leto prodajo za več deset milijonov evrov testov za ugotavljanje nosečnosti. Samo v februarju je v Ameriki test nosečnosti eden izmed 10 najbolj prodajanih izdelkov. Po neuradni statistiki je podobna slika tudi v lekarnah po Sloveniji.
Zanimiva dejstva ...
Predstavljamo vam še nekaj najbolj zanimivih dejstev in številk o valentinovem objavljenih na spletnem portalu www.financnitrgi.com:
Po številu prodanih voščilnic valentinovo prekaša le božič. In to ne le v ZDA, pač pa po vsem svetu, kjer ta praznik praznujejo
Kar 53% žensk, bi pustilo partnerja, če jim za valentinovo ne bi podaril niti najmanjše malenkosti.
Okoli 120 evrov stane valentinovo povprečnega Američana. Obsega pa hrano, darilo in zabavo. Za Slovence je denimo pred leti krožila približna številka – skromnih 20 evrov.
Moški na valentinovo zapravijo več: okoli 150 evrov, ženske le približno 60 evrov
Kar 141 milijonov valentinovih voščilnic si na leto izmenjajo ljudje po vsem svetu!
Kar 52% ljudi kupi najbolj priljubljeno valentinovo darilo – voščilnico.
Več kot devet milijonov lastnikov malih živali kakšno malenkost privošči tudi svojemu ljubljenčku in ta malenkost stane v povprečju 5 evrov.
a lansko valentinovo so Američani pokupili okoli 198 milijonov vrtnic, večinoma rdečih.
Ljudje za rože skupaj zapravijo približno milijardo in pol dolarjev; 73% tega zneska krijejo moški, 27% ženske. Zanimivo pa je dejstvo, da si kar 15% žensk za valentinovo pošlje rože k sebi domov!
Letos naj bi prodali okoli 36 milijonov škatel čokoladnih bonbonov v obliki srca!
17,3% Američanov naj bi za valentinovo kupovalo nakit. V ta namen naj bi skupaj zapravili okoli 3,5 milijarde dolarjev.
In še poslastica, zaradi katere niso na boljšem zgolj lekarne. Podjetje Durex je razkrilo, da v času valentinovega prodaja kondomov naraste za od 20 do 30 odstotkov glede na povprečno prodajo.
Še nekaj žgečljivega ...
Na www.rtvslo.si, so objavili novico bolj »žgečkljive« narave. Ljubljanski mestni kino svojega "žgečkljivega" porekla prav nič ne skriva: na valentinovo se Kinodvor za eno noč levi nazaj v kino Sloga ter se vrača v čase, ki so jih na Kolodvorski zaznamovali program erotičnih filmov, množičen obisk ter razvpitost.
S filmskim minimaratonom Kinosloga. Retrosex. se Kinodvor letos na valentinovo poklanja erotični kinematografiji in nekdanjemu kinu Sloga, ki je bil svoj čas - z besedami Marcela Štefančiča Jr. - "svetišče in Ground Zero liberalizacije družbe".
