V kliničnem centru v Ljubljani je pred štirimi desetletji, 4. maja 1980, umrl dosmrtni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz Tito.
Josipa Broza Tita so pokopali štiri dni kasneje v Beogradu. Pogreba, ki so ga 8. maja pripravili med sedemdnevnim državnim žalovanjem, se je glede na uradne podatke udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov.
Titov pogreb še vedno velja za enega največjih pogrebov voditelja v zgodovini.
Da Titova smrt še danes odmeva po svetu, poudarja tudi Aleksandra Berberih-Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor. »Še danes lahko v svetu zasledimo naslove, ki Tita opisujejo kot človeka, ki je uspel državo ubraniti pred najboljšimi Hitlerjevimi vojaškimi enotami, in sebe pred številnimi Stalinovimi atentatorji. Veliko pozornosti je zagotovo pritegnil tudi kot vodja gibanja neodvisnih,« pravi Berberih-Slana.
Vsesplošna žalost takratne Jugoslavije
Njegova smrt je številne prebivalce takratne Jugoslavije, tudi v Sloveniji, pahnila v globoko žalost, hkrati pa so se že pojavile prve skrbi glede prihodnosti države.
»Ob izrazih spoštovanja in sožalja, so se v tujih medijih pojavljala ugibanja, kakšni bodo naslednji koraki Sovjetske zveze in ali bo ta poskušala prevzeti nadzor nad Jugoslavijo. Ob vsem tem pa so se pojavljala tudi vprašanja, kaj se bo zgodilo z državo, v kateri so do izraza že prihajala številna nasprotja. Vloga Jugoslavije v svetovni politiki v prihodnosti je bila pod vprašajem, prav tako pa tudi prihodnost same države,« razlaga direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor.
O njegovi smrti so tuji mediji poročali kot o smrti velikega državnika, hkrati pa so se že kaj kmalu pojavila ugibanja o tem, ali bo lahko država preživela tudi brez Tita in njegovega usmerjanja. »Kmalu se je pokazalo, da to ne bo mogoče. The Washington Post je zapisal, da je umrl ustvarjalec moderne Jugoslavije in prvi komunistični vodja, ki se je ločil od Sovjetskega bloka,« dodaja Berberih-Slana.
Titova zapuščina še vedno razdvaja
Tito in njegova politična zapuščina še vedno razdvajata. Jugoslavija na čelu s Titom je v mednarodnem prostoru uživala določen ugled, tudi zaradi Gibanja neuvrščenih, katerega pobudnik je bil poleg tedanjih predsednikov Egipta, Gane, Indije in Indonezije, prav Tito.
Predvsem po zaslugi finančnih kreditov zahodnih držav je za prebivalce tedanje Jugoslavije veljajo, da imajo za razliko od drugih komunističnih držav tudi relativno visok življenjski standard in svobodo pri potovanjih v tujino.
V 'zlatih časih socializma' so bila večini lahko dostopna delovna mesta, na voljo so bila stanovanja, brezplačno šolstvo in zdravstveni sistem.
Po drugi strani je dejstvo, da je bil Tito več desetletij na čelu nedemokratičnega režima, ki je posameznikom, predvsem političnim nasprotnikom in kritikom, kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V njegovem obdobju so nastala posebna taborišča in zapori, kot je bil hrvaški Goli otok. Pripisuje se mu odgovornost za številne smrti, tudi za povojne poboje.
V Pomurju na obisku leta 1966
Tito je bil na uradnem obisku v Murski Soboti leta 1966, takrat naj bi ga pričakala 20 tisoč glava množica Pomurcev. Vez z nekdanjim jugoslovanskim voditeljem pa ima tudi ena izmed najbolj prepoznavnih ulic v Murski Soboti, ki je dobila ime Titova ulica po drugi svetovni vojni. S samostojno Slovenijo pa je bila v devetdesetih letih Titova ulica preimenovana v Slovensko ulico.
