Delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust najpozneje do 1. novembra in v višini vsaj 789,15 evra bruto, kot je predvideno v zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Sistematičnega nadzora ni, razen če delavci prijavijo delodajalca delovnemu inšpekto
Zakon sicer določa izplačilo regresa najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, vendar hkrati omogoča, da se v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok regresa. Skrajni rok je tako 1. november tekočega leta. Podjetju oziroma delodajalcu ni treba dokazovati, da je nelikvidno, saj tega namreč nihče ne preverja.
Ukrepanje šele po prijavi
Delovni inšpektorat je edino telo, ki lahko ukrepa, izvajanje ukrepov pa se sproži le, če delavci vložijo prijavo oziroma v okviru posameznih usmerjenih akcij nadzora, ko se preverja delodajalce v določeni panogi. Lansko leto so prejeli 6.634 prijav, inšpektorjev pa je bilo le 46. Tako so uspeli izvesti 11 tisoč pregledov in ugotovili so skoraj deset tisoč kršitev.
Samo s področja regresa je letos do 22. oktobra bilo po neuradnih podatkih zabeleženo 965 kršitev.
Finančna uprava preverja samo, ali so plačani davki pri izplačilu regresa, za drugi nadzor ali pa izdajanje potrdil o likvidnosti ni pristojna. Po zakonu o delovnih razmerjih se delodajalec, podjetje ali samostojni podjetnik, ki delavcu ne izplača regresa, kaznuje z globo v razponu od 3 do 20 tisoč evrov.
Načini izplačila regresa
Zakon sicer določa minimalni regres, ki je v višini minimalne plače, najvišji pa 70 odstotkov povprečen slovenske plače. Regres pa se lahko izplača tudi v bonih ali kakšni drugi nedenarni obliki, če to dovoljuje kolektivna pogodba. Zakon določa, da mora biti plača izplačana preko bančnega računa delavca, vsa druga povračila pa je mogoče izplačati tudi v kakšni drugi obliki, v skladu s kolektivno pogodbo.
