Pravi kakav se ponaša s številnimi pozitivnimi lastnostmi - vsebuje veliko antioksidantov, vitaminov in mineralov, deluje tudi pomlajevalno. Izvira iz Južne Amerike, kjer so ga že Azteki in Maji zelo cenili in so ga, namesto zlata, uporabljali kot plačilno sredstvo. Kasneje se je kakav prek španskih osvajalcev razširil v Evropo in drugod po svetu. Avtohtona ameriška ljudstva so imela raje grenak okus kakava, Evropejci pa so mu zaceli dodajati sladkor in druge sestavine (mleko).
Seveda govorimo o presnem kakavu in ne toplotno obdelanem, kjer se pri toplotni obdelavi določena hranila uničijo. Presnega lahko uživamo v obliki kakavovih zrn (kot prigrizek, s kosmiči ali v smoothijih). S kakavom v prahu lahko pripravljamo tople in hladne napitke, razne sladice, kjer se pogosto dodaja tudi kakavovo maslo, ki pa je zelo uporabno tudi v kozmetične namene (kožo vlaži in nahrani).
In katere so najpomembnejše lastnosti kakava?
Kakav velja za živilo z največjo vsebnostjo antioksidantov in sodi na sam vrh ORAC lestvice.
Vsebuje dvakrat več antioksidantov od rdečega vina in trikrat več od zelenega čaja, med najbolj pomembnimi pa so vitamin E, vitamin C in različni flavonoidi (ti predstavljajo kar 10% vseh antioksidantov v kakavu). V telesu nevtralizirajo močno reaktivne molekule (imenovane prosti radikali) in tako preprečujejo, da bi te zaradi reakcij z drugimi pomembnimi molekulami v telesu povzročale škodo in prezgodnje staranje celic.
Še ena pozitivna lastnost kakava je njegova visoka vsebnost mineralov: magnezija, kalcija, železa, bakra, kalija in mangana. Ena žlica kakava v prahu na primer vsebuje kar 82 mg kalija, ki je pomemben za tvorbo energije, zdravo srce in sintezo proteinov, ker deluje kot elektrolit, pa je dobrodošel tudi kot dodatek po športni aktivnosti in obilnem potenju. Zaradi visoke in raznovrstne vsebnosti mineralov lahko kakav pripomore k odpravljanju slabokrvnosti in močnim ter zdravim kostem.
Za poživljajoč učinek kakava pa so odgovorne različne stimulativne snovi, ki spodbujajo delovanje živčevja in na ta način poživljajo. Kakav vsebuje manjši delež kofeina, okrog 0,2 % suhe teže (za primerjavo: kavna zrna v povprečju vsebujejo 1,2 % kofeina). Več je teobromina, po katerem je rastlina tudi dobila svoje latinsko ime, Theobroma cacao.
Teobromin deluje na živčevje podobno stimulativno kot kofein, a nekoliko bolj blago. Sprošča gladke mišice, zaradi česar širi krvne arterije in lahko pripomore k nižanju krvnega tlaka, verjetno pa je tudi afrodizični učinek čokolade mogoče pripisati prav njemu.
Večkrat slišimo, da vsebuje kakav oziroma čokolada t. i. hormone sreče
Kakav resnično vsebuje snovi, ki imajo vpliv na naše razpoloženje in čeprav to kemijsko gledano niso hormoni, jih tako imenujemo, ker imajo vpliv na sproščanje hormonov v našem telesu. Aminokislina triptofan, ki je kakav vsebuje relativno veliko, se na primer v telesu pretvarja v serotonin, živčni prenašalec v možganih, ki povzroča občutja sproščenosti in ugodja. Serotonin deluje kot antidepresiv in lahko blaži simptome PMS pri ženskah.
Kakav spodbuja tudi tvorbo endorfinov, še enih živčnih prenašalcev, ki v telesu delujejo kot blažilci bolečine. V večjih količinah se na primer sproščajo med zahtevno telesno aktivnostjo, porodom, spolnim odnosom, pa tudi med masažo in akupunkturo. Povzročajo občutke evforije in poleg bolečine blažijo tudi stres.
Recept za domače praline:
½ skodelice kokosovega olja
½ skodelice presnega kakava v prahu
½ skodelice kakavovega masla
1 čajna žlička vanilije v prahu
3 jedilne žlice agavinega ali javorjevega sirupa (ali mešanica)
ščep soli
Najprej v posebni skodelici stopimo kakavovo maslo in kokosovo olje, da postane tekoče. Najbolje se obnese, da to naredimo z vodno kopeljo, saj tako ohranimo vse hranilne snovi. V stopljeno maslo nato vmešamo kakav v prahu ter dodamo še vanilijo v prahu, ščepec soli in agavin sirup ter vse skupaj dobro premešamo z metlico. Ko je masa homogena in gladka jo vlijemo v velik model na peki papir ali v manjše modelčke različnih oblik (zelo priročni so modelčki za pripravo ledu). Po želji lahko dodamo najrazličnejše oreščke (mandlje, lešnike, indijske oreščke, pistacije …), rozine, goji jagode, kokosove kosmice … Na koncu maso postavimo na hladno, da se strdi.
In čokolada je pripravljena za sladke užitke. Dober tek!
