Hrvaški potrošniki so z množičnim bojkotom trgovin in bencinskih črpalk jasno opozorili na nevzdržne cene. Prazni hodniki in tišina v trgovinah kažejo na uspeh akcije, ki jo podpirajo tudi nekateri politiki. Oglejte si fotografije.
Hrvaška se je danes soočila z izjemno nenavadnim prizorom – praznimi trgovinami, bencinskimi črpalkami in pekarnami.
Državljani so se množično odzvali na poziv k bojkotu trgovin, s katerim želijo opozoriti na nevzdržne življenjske stroške in previsoke cene.
Pobuda, ki se je začela na družbenih omrežjih, je hitro prerasla v množično akcijo, ki so jo podprla potrošniška združenja, sindikati in celo nekateri politiki.
Izvor in razlogi za bojkot
Pozivi k bojkotu so se začeli širiti konec prejšnjega tedna v skupini Halo, inspektore na Facebooku, ki jo vodi evropski center potrošnikov za izvrstnost (ECIP). Glavno sporočilo je bilo jasno: bojkot ni uperjen proti državi, temveč proti visokim cenam, ki ogrožajo življenjski standard.
Vodja hrvaškega združenja za zaščito potrošnikov Ana Knežević je za HTV poudarila, da je akcija pomemben korak k ozaveščanju in organiziranju potrošnikov.
Pobudo je podprlo tudi več ministrov, med njimi gospodarski minister Ante Šušnjar, kar je vzbudilo presenečenje, saj ima prav vlada ključno vlogo pri nadzoru cen.
Premier Andrej Plenković je bojkot označil kot pomembno sporočilo državljanov in napovedal dodatne ukrepe za omejitev cen v prihodnjem tednu.
Učinki bojkota: Prazne trgovine in tišina
Podatki kažejo, da je bojkot dosegel pomembne učinke. Po podatkih hrvaške davčne uprave je bilo danes do 11. ure izdanih 40 odstotkov manj računov kot na isti dan prejšnji teden, skupna vrednost računov pa je padla za kar 47 odstotkov.
Prazne trgovine so zgovorno pričale o moči državljanskega nezadovoljstva. V Zadru, kot poroča 023.hr, so bile največje trgovine skoraj povsem prazne.
»V trgovini, razen nekaj zaposlenih, ob 9. uri ni bilo nikogar. Prazni hodniki in tišina so jasno odražali resnost, s katero so se prebivalci lotili bojkota,« je poročal hrvaški 023hr.
