Trump in Putin na Aljaski brez dogovora o Ukrajini.
Predsednika ZDA in Rusije Donald Trump in Vladimir Putin na dolgo pričakovanem petkovem srečanju na Aljaski nista dosegla dogovora o premirju ali končanju vojne v Ukrajini.
Kljub temu sta oba izrazila zadovoljstvo s sestankom in nakazala pripravljenost za ponovno srečanje.
Predsednika sta se na prvem srečanju po letu 2019 pogovarjala skoraj tri ure. Kot je povedal Trump, sta se strinjala glede številnih, a ne vseh zadev.
So res blizu dogovora?
V pogovoru za ameriško televizijo Fox News po srečanju je gostitelj izrazil prepričanje, da so blizu dogovoru, a da je sklenitev tega odvisna od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ter da se bodo morale v zadevo v določeni meri vključiti evropske države.
Trump, ki je še v sredo dejal, da se bo Rusija soočila »z zelo resnimi posledicami«, če se Putin na Aljaski ne bo strinjal s končanjem vojne, po srečanju ni podal podobnih groženj.
Putin je izrazil upanje, da so se približali miru v Ukrajini, pri čemer je ponovil, da bo za to treba odpraviti »temeljne grožnje« ruski varnosti. Strinjal se je, da je treba poskrbeti tudi za varnost Ukrajine. Kijev in evropske sile je ob tem pozval, naj ne postavljajo ovir na poti k miru.
Trump in Putin se nista pogovarjala na štiri oči ...
V nasprotju s prvotnimi napovedmi se predsednika nista pogovarjala na štiri oči, z njima so bili namreč ves čas svetovalci, vključno z zunanjima ministroma.
Po prvotnem načrtu bi se morala predsednika sprva srečati sama, šele nato naj bi se pogovarjali širši delegaciji. V programu je bila predvidena tudi tiskovna konferenca, ne zgolj izjava voditeljev brez novinarskih vprašanj.
Tako Trump kot Putin sta sicer izražala zadovoljstvo s sestankom, Putin pa je med izjavo navrgel predlog, da se naslednjič srečata v Moskvi. Predsednik ZDA je menil, da gre za »zanimivo idejo«.
Srečanje v ZDA je vrhunec prizadevanj ameriškega predsednika za končanje vojne v Ukrajini, za katero je Trump pred izvolitvijo poudarjal, da jo bo končal v 24 urah po prevzemu funkcije.
Ukrajina in evropske sile so pred vrhom izražale bojazen, da bi Trump lahko sklenil dogovor, ki bi Ukrajino prisilil k odstopu ozemlja Rusiji. Zato so ga pred srečanjem poskušale prepričati, naj brani ukrajinske in evropske varnostne interese.
Ameriški predsednik je po sestanku napovedal, da se bo o njem pogovoril z zaveznicami iz zveze Nato in Zelenskim.
Vojna se nadaljuje
V senci srečanja se je vojna nadaljevala. Ruske sile so v petek zvečer po ukrajinskih navedbah z dronom zadele tržnico v Sumiju. Rusko obrambno ministrstvo te navedbe zavrnilo in jih označilo za »namerno provokacijo«, namenjeno motenju srečanja na Aljaski.
Ruska agresija proti Ukrajini traja tri leta in pol, v zadnjih mesecih pa se je še zaostrila. Strani se vsakodnevno in okrepljeno obstreljujeta, vojna izčrpavanja v Donbasu pa je pripeljala do majhnih, a ključnih zmag ruske vojske.
Rusija poleg Krima, ki si ga je nezakonito priključila leta 2014, v celoti obvladuje še ukrajinsko regijo Lugansk. Zaseda tudi velika območja Donecka, Zaporožja in Hersona ter manjše obmejne dele Sumija in Harkova ter ne kaže pripravljenosti za umik.
