9bris

Odvisno od tega za katero obdobje te zanima.

Starejše odbobje npr. Jožef Košič : Življenje Slovencev med Muro in Rabo; Anton Trstenjak: Slovenci na Ogrskem.
Za maljše obdobje blizu 1. svetovne vojne in ob priključitvi, pa je že tudi kakšna spominska literatura:
Meni osebno je bila zelo všeč knjiga Ivan Jerič: Moji spomini.
To je mogoče za začetek.
Za več informacij pa se lahko obrneš tudi na Ivanko Huber, zaposleno na Znanstveno raziskovalnem centru SAZU za Prekmurje na Petanjcih :
http://sir.zrc-sazu.si/files/cv/CV_Ivanka_Huber.pdf

Oj, čevap.
Dobro temo si odprl. :)
Naj povem, da je vseeno važno kdaj so taki priimki nastajali - že v srednjem veku in da so od časov Marije Terezije postajali pomembni, ker so postajali tudi stalni, pred tem pa so se menjavali. V istem času so tudi ti t.i. "pokvarjeni" ali pa "nemoralni"  začeli načrtno izginjati, ker se niso smeli uporabljati. Priimki so seveda nastajali med ljudstvom, ki je vsakega člana skupnosti označilo za takega, kot je bil, npr. njegovo določeno lastnost (Smrdu ...)  ali je opravljal nek poklic (Kolar, Čevljar), pripadnost (Tavčar- Deutscher, Dajčman - Deutschmann) ...
Čelofiga bi naj bil priimek, ki bi naj označeval Turka, oz. muslimana, ki je imel na glavi turban in izvira iz časa turških vpadov...
In prav si napisal - kažejo veliko domišljijo in odprtost duha.

Baje bi naj bil pri kraju Zalavar.

Marduk: Nekaj informacij.
- Zgodovinopisje temelji v prvi vrsti na pisnih virih, šele potem na ostalih - materialnih. Za čas Spodonje Panonije je zelo malo pisnih virov. Tako da za starejša obdobja, kjer ni pisnih virov lahko zgodovinopisje prepusti svoje delo arheologom.
- Zgodovinopisje bi naj uporabljalo regresivno metodo - od bolj znanega k manj znanemu, od mlajših obdobij do starejših.
- Zgodovinopisje mora razumeti dogajanje in pojme v določenem obdobju tako, kot so bili in obstajali takrat in jih ne meriti/ocenjevati/razlagati z današnjimi merili/pojmi/idejami.
- Če vse našteto povežem in na kratko povem: resno zgodovinopisje torej lahko o Spodnji Panoniji pove bolj malo dejanskega/resničnega, ker je zelo malo virov. Stvar interpretacije pa je, kako stvari skuša predstaviti tako strokovni in laični javnosti. Če so v ozadju kaki nacionalni interesi - npr. čigav je knez Kocelj, Pribina, Ciril in Metod... pridemo hitro na spolzko polje, kjer takratne stvari ocenjujemo iz današnjega zornega kota, z današnjimi merili in idejami (nacionalizem).
Da pa ne bi mislili, da sem proti temu, da se o tej zgodovini uči in jo raziskuje.
Mora pa se povedati, da je to zgodovina tega prostora, ne pa zgodovina Slovencev, Slovakov, Poljakov, Madžarov ali kogarkoli že. Ker ti narodi so v modernem smislu, kot ga razumemo danes stvar 19. in 20. stoletja, za kateri vemo, kam sta s svojimi blodnjami pripeljali.
Je pa normalno in legitimno, da vsak išče svoje začetke nekje v zgodovini. Vendar naj začne od bolj zanega k manj zanemu.
Ker človek brez zgodovine in identitete je potem res lahko samo še "globalist", potrošnik, rastlina brez korenin, ki se prehranjuje s sodobnimi umetnimi gnojili...
Malo samo v razmislek.

Slovenci vsekakor imamo svojo zgodovino. In smo na njo lahko upravičeno ponosni. Vendar mi povej ti, kdaj se je prvič nekdo čutil za Slovenca in kdaj smo se kot narod čutili kot Slovenci (v današnjem smislu), da lahko trdimo, da je to del slovenske zgodovine. So v Spodnji Panoniji prebivalci za sebe govorili, da so Slovenci?
In šele ko se narod čuti in deklarira kot narod, lahko govorimo o neki skupni identitedi, ki je sestavljena iz  skupne preteklosti / običajev / jezika... in o skupni zgodovini.
Sam zagovarjam, da lahko o Slovenski zgodovini najhitreje govorimo od Trubarja naprej, čisto zares pa od začetka 19. stoletja, ko so v veliki večini prebivalci ozemlja današnje Slovenije začeli nacionalno prebujati in presegati takratno močno deželno zavest - Korošci, Kranjci, Štajerci, Prekmurci (Ogrski Slovenci) in se zavedati, da imajo neko skupno identiteto, slovensko identiteto, torej v času Linharta, Vodnika, Prešerna, Bleiweisa...
Kot sem napisal se zgodovinopisje ukvarja v prvi vrsti s pisnimi viri, z materialnimi viri pa arheologija. Tako da moraš o najdenih predmetih vprašati arheologe kaj so in kaj pomenijo. Banalen primer - vsi zdravniki tudi ne zdravijo vseh bolezni, ker so ponavadi specializirani za določeno smer medicine, tako tudi raziskovalci preteklosti ne poznajo vseh obdobij tako dobro, da bi lahko bili kar eksperti za vsako časovno obdobje in o vsem vse vedeli. Kot pravim, dalje nazaj gremo manj stvari nam je poznanih/jasnih.
Očitno pa si ti že sam toliko raziskal, da si upaš trditi nekatere stvari, ki so še vedno samo domneve, prav zaradi izredno majhne količine pisnih in materialnih virov, na podlagi katerih bi lahko resno sklepal o zanesljivih dokazih iz preteklosti. Ena lastovka še ne prinese pomladi. Pa še nekaj. Le čevlje sodi naj kopitar. Torej koliko knjig in člankov si že sam napisal?
Da pa te potolažim, so tudi drugi narodi in mnogi zgodovinarji v času narodnega preporoda malo zašli in začeli države, obdobja in mite iz preteklosti razglašati za svojo zgodovino. Tako so npr. Francozi trdili, da so direktni potomci Galcev, Italijani so bili potomci antičnih Rimljanov, Grki antičnih Grkov... So vsekakor njihovi nasledniki, vendar ne moremo trditi, da so to bili Francozi, Italijani, Grki v današnjem smislu, ker se sami sigurno niso dojemali kot take, ali pač?!
zakaj potemtakem zgodovinarji obravnavate Ilire kot neki narod, ko pa nimate dovolj pisnih virov?!
Iliri se lahko obravnavajo bolj kot neko pleme in pogojno kot pra-narod, ker je o njih dovolj pisnih poročil s strani Rimskega imperija, pa tudi materialnih dokazov je kar nekaj. Je pa zanimivo, da je mnogo "narodov" v antični zgodovini dobilo ime od Rimljanov ali Grkov, čeprav se samo niso tako imenovali in pojmovali.
Zakaj Panonci ne moremo imeti Kneza Pribino za Slovenca, ki je siril stari prekmurski jezik med nas s pomocjo krscanske vere in je veliko vec znanem o njem kot o enih skrivnostnih Ilirih?!
Kdo ste Panonci? Je to geogragska ali narodna oznaka? Knez Pribina je prebivalec tistega časa in obdobja in je to, za kar se je imel. Ne mu pripisovati tega, česar sploh ni poznal - Slovenstva. Je zagotovo naš prednik in del zgodovine prednikov današnjih Slovencev, vendar je tudi del zgodovine prednikov ostalih Slovanov na tem prostoru.
Hlapčevski narod nismo nikoli bili, ker drugače danes ne bi imeli samostojne Slovenije, ali? Smo pa (pre)večkrat nasedli drugim ljudem, ki so nam govorili kdo smo, kaj je naša zgodovina, nas tudi zaradi naše odprtosti, prijaznosti, včasih neodločnosti... začeli zanemarjati in nam govoriti, kdo smo in kaj je naša zgodovina... premalo pa smo jo in jo še vedno resno raziskujemo sami. Žal je npr. tako tudi z zgodovino Prekmurja. Madžari nas prehitevajo po levi in po desni, mi pa capljamo za njimi.
Na genetiko pa se spoznam, tako da ne bi mogel reči nič o tem. So pa recimo razne medicinske raziskave pokazale, da imamo slovenci npr. največ kompatibilnih darovalcev kostnega mozga iz področja Nemčije. Če bi pa šel npr. raziskovat krvno in rasno čistost, kot se ponekod (npr. Jelinčič) poudarja še vedno v današnjem nacionalistično obarvanem svetu, pa smo zagotovo neka mešanica prednikov, od Turkov, Madžarov, Avarov, Nemcev, bivše  YU, ki so bili prisotni na ozemlju današnje Slovenije in se na silo ali pa brez nje plodili z nami ... Pa smo kljub temu danes Slovenci, pa nismo npr. krvno čisti. Ker imamo skupne korenine, preteklost, jezik, običaje... s katerimi se ločimo od sosednjih narodov.
Isto vprašanje je npr. potomci 4 ali 5. generacije Slovencev, ki so se odselili in živijo v tujini. So oni danes oni Slovenci ali so prebivalci tiste države, kjer živijo? Ni vse črno/belo kot smo pač ljudje navajeni. Zgodovina je zelo pisana in kot tako jo moramo tudi razumeti, ne pa je poenostavljati in delati naše in vaše, črne in rdeče, narode zmagovalcev in narode hlapcev...
Sem pa vesel, da vsi ne razmišljamo isto, ker enoumje tudi ni zdravo in vodi v razne skrajnosti. Ali ne? ;)