Se je nekega dne fant vsedel za računalnik, prebiral forume in se ob branju komentarjev vprašal: "Si želim biti tak tudi sam? Si želim v anonimnosti stresati svoj gnev na ljudi, ki se upajo izpostaviti z imenom in priimkom, ki se trudijo, da bi nekaj naredili iz svojega življenja, sledijo sanjam, verjamejo vase in se trudijo za lepši jutri? Kaj bom s pisanjem komentarjev dosegel? Bom srečen če bom pljuval naokrog, mi bo to prineslo osebno zadovoljstvo? Bom naokrog hodil nasmejan in svet gledal čez rožnata očala če bom za ekranom izlil vso svojo bedo?"
Odgovoril je nikalno, vstal od računalnika in vzel življenje v svoje roke.
Nauk? Komentiranje v anonimnosti je za strahopetce! Tisti, ki imamo jajca se upamo izpostaviti in stojimo za svojimi dejanji česar pa nekateri, ki jim je bistvo dneva pljuvanje po komerkoli ne bodo nikoli dosegli.
To objavo je vzpodbudilo branje članka o včerajšnji prireditvi za Miss Pomurja kjer so osebe XY blazno pametovale o tem kako one najdejo lepše punce na ulici in kako je komisija zelo strokovna.
Dragi moji,če ste vi tako zelo strokovni in če vi veste vse in še več čemu potem sami ne organizirate takega izbora? Zato ker veste, da je to bistveno bolj zahtevno kot spisati anonimni komentar.
In zaradi tega boste zame vedno poraženci, ne zmagovalci. Ampak problem je ker želimo vsi biti med zmagovalci, kajne?