Takšna predavanja nikakor niso odveč, saj opažam, da današnje mlade generacije veliko stvari ne vedo. Sicer sem tudi sama rojena tik po vojni, a se spomnim pripovedi starejših o tistih prvih letih, ki so res bila kar polna strahu in previdnosti med ljudmi. Tudi o Püklavem Mihi sem slišala, na žalost se je zgodba dotaknila moje ožje družine; dal je zapreti mojo teto, takrat komaj dvajsetletnico in jo posiljeval v zaporu na Prešernovi cesti. Samo zato, ker ga ni marala, ko se ji je ponujal. Potem je zaradi zapora in vsega, kar je tam prestala, ostala šibkega zdravja vse življenje in ga končala mnogo prezgodaj.
Mislim, da se to z današnjimi časi ne more kar povprek primerjati, imamo probleme in tudi revščino, a je slika vendarle drugačna.