Courvoisier

Pod marsikaj drugoga ges vidin predvsem odpiranje delovnih mest za lidi med 30 in 50 let starosti. Se pravi po eni strani pripelati kapital, keri de se poganjo z lidmi, keri majo poklicno izobrazbo (velka večina brezposelnih 50 letnikov). Po drugi strani pa delovna mesta za lidi z univerzitetno izobrazbo, keri bi sicer živeli v MS, pa enostavno tu nega takših služb (razvoj in raziskovanje, kultura...). Ka bi se to uresničilo je seveda preci iluzorno, ali ka moremo. Iluzorno je zato, ker je za uresničitev takših idej potrebna angažiranost države.

Občina pa bi se lejko zmigala in oživela center. Naj dajo svoje propadajoče prostore (stara ekonomska in podobno) v poceni najem mladim lidem z idejami. Naj malo poglednejo kakšen učbenik o urbanistike in posnemajo kakšo idejo o ustvarjanje javnih površin, zaradi kerih te ne pečejo oči (v mislih man trg kulture, keri je najbole žalosten plac v mesti). Ureditev soboškoga parka pa trim steze se mi zdi kar vredi. Neka v ton smisle v glavnon.

Napačno ne bi bilo niti organizerati kakšen poletni turistični festival, s kerin bi pod krinko ekoturizma privabili lidi, naj še malo prinas trošijo pejneze. In to lidi, keri majo pejneze (neprekmurce), nej pa opite in zakajene najstnike (soboški dnevi, polanski dnevi...). Domača, naravna, okusna hrana in pijača, kvaliteten kulturni program...

Strašno, strinjan se, ka trbej v Soboti še marsikaj drugoga urediti. Prekmurje je sistemska napaka v našoj državi in nič se nede spremenilo na boukše z gnes na vutro. Potrebni so mali koraki v pravo smer. In postavitev sistema izposoje koles, keroga večinsko financera EU, je točno takšen korak. Saj pa se že sto let lidje po Soboti vozijo z biciklinami, pa nega nikše panike. Zakoj bi bilo kakorkoli narobe, če bi meli še par biciklinov za par vogalami, kere si lejko zašenki sposodiš, ka skočiš na druge konec varaša.

Zaradi takše malomeščanske miselnosti, kak jo gojita Strašno pa Tünka78, je Sobota, in v bistve celo prekmurje, v takšon stanje kak je. Murska Sobota je mesto in nuca primerno infrastrukturo. Če se ti zdi sakša naložba "ta vrženi pejnez", te ne pričakuvle, ka de neven kakša firma prišla k nan pa odprla nevenkelko delovnih mest ali pa ka do se izobraženi prekmurci vračali nazaj domov in tü vnovčili svoje znanje. Pa to, ka nega kolesarskih stez, je pa tude tak za lase privlečeno, ka bole nejde. Eh...

Zakoj ne razpišejo več vpisnih mest oz. zakoj že prle nejso napravile medicinske fakultete v Maribore je enostavno razložite. Nega kadra in nega prostora. Ok, zdaj se zida nova zgradba za medicinsko fakulteto v Maribori, kar pomeni več vpisnih mest v prihodnosti, ampak zaradi toga de najverjetneje kvečjemi trpela kvaliteta študija (razen, če ne zrihtajo več kadra). To je v bistve takšen začarani krog .. nega doktorov, ka bi zagotovili zadosti asistentov za povečanje števila vpisnih mest, po drugi strani pa nega zadosta vpisnih mest, ka bi zagotovili večje število študentov in s ten razbremenili že zaposlene v stroki. Pa mogoče še za tiste, keri nejso študerali - zakoj trbej več asistentov? Zato ker medicinec načeloma ogromna časa preživi v bolnici in na različnih inštitutaj, ge se izvajajo vaje. Vaje vodijo asistenti in če je asistentov premalo so skupine velke, takše skupine pa pomenijo slabšo kakovost vaj in študija na sploh. In ker je študij takše narave, ka si nemrejo privoščiti slabe kakovosti izvedbe, raje ne večajo vpisnih mest in majo menje diplomantov, ampak ti vsaj (približno) znajo ka delajo.